Globoki citati, reki in kratke misli
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Globoki citati, reki in kratke misli
- This topic has 48 odgovorov, 12 glasov, and was last updated 9 years, 1 months nazaj by strelka.
-
AvtorPrispevki
-
26. 12. 2012 ob 19:56 #18260IrenaČlan27. 12. 2012 ob 23:19 #18293nekdodrugČlan28. 12. 2012 ob 16:17 #18302glasParticipant29. 12. 2012 ob 12:39 #18309strelkaParticipant
Na vsem svetu ni nič mehkejšega ali slabotnejšega od vode. A v tem,
kako krotiti trdo in nepopustljivo, ji ni para. Da šibko premaga močno,
da se trdo umakne nežnemu, vemo vsi, a se po tem nihče ne ravna. – LAO
CEPa še en moj:
Če je tema, prižgi luč!
Strelkastrelka2012-12-29 12:46:38
29. 12. 2012 ob 15:23 #18310CeresParticipant29. 12. 2012 ob 17:17 #18311nekdodrugČlanstrelka wrote:
Na vsem svetu ni nič mehkejšega ali slabotnejšega od vode. A v tem,
kako krotiti trdo in nepopustljivo, ji ni para. Da šibko premaga močno,
da se trdo umakne nežnemu, vemo vsi, a se po tem nihče ne ravna. – LAO
CEPa še en moj:
Če je tema, prižgi luč!
StrelkaPametna zamisel
“Če je tema, prižgi luč!”
13. 1. 2013 ob 15:57 #18542strelkaParticipanttri zanimive zgodbice:
1.
Nekoč je bilo dvema mislima dolgčas, zato sta se pogovarjali; prva je
bila radovedna, druga pa redkobesedna. Zato je prva spregovorila prva:
“Kdo si ti?”
“Sem,” je odgovorila druga.
“Kaj si?” je bila radovedna prva.
“Samo sem,” je skromno odgovorila druga.Tišina.
“Kaj pa si bila prej?”
“Marsikaj; meglica, atom energije, ljubezen, roj planetov, mikrob in tako naprej. Zakaj?” je le zamikalo drugo.
“Ah, kar tako.” je odvrnila prva.Tišina.
“In kaj si zdaj?”
“Zdaj sem misel.”
“Misel o čem?”“O čemerkoli si zaželim.”
***********************************
2.
Kadar prosim, da me poslušajte, vi pa mi pričnete dajati nasvete, niste storili, kakor sem vas prosil.Kadar prosim, da me poslušajte, vi pa mi pričnete razlagati, da narobe čutim, teptate moja čustva.
Kadar
prosim, da me poslušajte, vi pa se pričnete truditi, da bi mi pomagali
rešiti težavo, mi s tem ne ustrežete, pa naj se vam zdi to še tako
čudno.POSLUŠAJTE!
Samo to vas prosim, nič ne recite in nič ne storite, samo poslušajte me.Saj lahko skrbim zase. Nisem nebogljen. Malodušen in omahljiv, to že, vendar ne nebogljen.
Kadar storite kaj namesto mene, kar bi lahko ali moral storiti sam, prispevate k razvoju mojih bojazni in nezmožnosti.
Če
pa sprejmete dejstvo, da čutim kakor čutim, četudi je še tako brezumno,
vas lahko preneham prepričevati in usmerim svojo pozornost na to, da bi
razumel, kaj se skriva za mojimi brezumnimi čustvi.In ko
postane vse jasno, je odgovor na dlani in mi vaš nasvet ni več potreben.
Brezumna čustva postanejo razumljiva, če ugotovimo, kaj tiči za njimi.Zato vas prosim, poslušajte. Prisluhnite mi.
Če pa že hočete kaj reči, počakajte malo, da pridete na vrsto…
… in takrat bom jaz tisti, ki bo poslušal vas.
(neznani avtor)
*********************************************
3.
To je zgodba o planincu, ki se je želel povzpeti na najvišjo planino. V
to pustolovščino se je spustil po dolgih letih priprav. Ker je vso
slavo želel le za sebe, se je odločil, da se bo na planino povzpel sam.
Začel
se je vzpenjati. Čas je tekel in mračilo se je že. Namesto, da bi
poiskal prostor za prenočevanje, je nadaljeval z vzpenjanjem, dokler se
ni popolnoma stemnilo.
Nepredirna noč je objela planinske vrhove.
Okrog planinca je bila črna tema. Nebo in mesec sta bila prekrita s
težkimi oblaki in prav ničesar ni bilo videti.
Ko se je tako
vzpenjal, mu je, samo nekaj korakov pred vrhom, spodrsnilo in začel je z
veliko hitrostjo padati. Lahko je videl le črne točke in čutil silo
teže, ki ga je vlekla navzdol. V trenutkih pošastnega strahu so se mu
pred očmi odigravali vsi lepi in slabi trenutki njegova življenja.
Ko je že mislil, da bo umrl, je nenadoma začutil, kako ga vleče vrv, s katero je bil privezan.
Njegovo telo je viselo v zraku… samo vrv ga je držala. V tem trenutku je lahko le vzkliknil: “Bog, pomagaj mi!”
Nenadoma se je z neba zaslišal globok glas:
“Kaj želiš, da storim?”
“Reši me, Bog!”
“Zares verjameš, da te lahko rešim?”
“Seveda verjamem!”
“TEDAJ PREREŽI VRV, S KATERO SI PRIVEZAN…”
Nastopil je trenutek tišine. Človek se je odločil, da se bo držal vrvi z vsemi svojimi močmi.
Reševalci
pripovedujejo, kako so naslednjega dne našli planinca mrtvega in
zmrznjenega. Njegovo telo je viselo na vrvi, ki se je je krčevito
oklepal…
SAMO TRI METRE OD TAL…Pa ti? Koliko si navezan(a) na svojo vrv?
Bi jo spustil(a)?strelka2013-01-13 15:57:49
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.