Filmi z duhovno tematiko
- This topic has 142 odgovorov, 27 glasov, and was last updated 7 years, 7 months nazaj by
.
-
Živjo
Tole povabilo Vesni, naj si ogleda katerega od duhovnih filmov, je mene spravilo v smeh. Pa ne rečem, da filmi niso vredni ogleda…Jaz ne le, da sem “brala” Vesno, temveč sem prebrano tudi “razumela”! Naj jo še enkrat citiram iz teme, ki sem jo jaz začela, pa je dvignila “toliko prahu” in argumentov:Vesna wrote:
Dve poti sta. Mistična in znanstvena (okultna). Pot mistikov pelje s pomočjo čustev direktno v intuicijo. Obide um. Mistik pri najboljši volji ne more narisat zemljevida, ki bi naslednjim generacijam razkrival in osvetljeval pot. Opiše občutja, ki so ga vodila naprej. Z vzvišenimi izrazi želi opisati neopisljivo. Več ne gre.Okultna pot je pot razodevanja. Nerazumljivo preglodaš do razumetja, nato do dojetja. Ko se usidraš na abstraktni mental, zmoreš uporabit nižji um kot orodje, ker ne izhajaš več iz njega, temveč rešuješ naloge skozi njega. Točno lahko opišeš prehojeno pot in s tem pustiš za sabo uporabne zemljevide.Zakaj mi je ta citat tako močno pri srcu?Ker doživljam (kot drugi seveda tudi) obe poti. In name (trenutno) vplivata takole:V mistično izkušnjo sem skatapultirana, vsak opis je le skromen približek doživetega in daje mi zavedanje, da ni ne sredstva, ne poti, ne tehnike – obstaja le “cilj”. Le-ta se razodene kot Ljubezen, brezpogojnost, vseobsegajoče, povezanost vsega, brezčasovnost in brezprostornost.Za nasprotje nenamenskega in neciljanega delovanja je druga pot pot znanja in razumevanja, prizadevanja, dela, truda, hotenega napredovanja. Tudi ta pot je ok – in večino časa preživim na njej. Vendar se zavedam, da z njo “izgubljam čas, povezavo, milino, nežnost, širino, globino…”, hkrati pa sem tako “narejena”, da iz nje ne morem. Moj ego je močan, moj um dominanten. In pravzaprav je veliko olajšanje in zadoščenje “razumeti nerazumljivo”. Jemlje strah pred prepuščanjem. Kar mistik zmore oz. mu je dano…Morda mistik s svojimi izpovedmi (pa najsi bo krščanski ali budistični – pa kak big deal, če je naš ali vaš) “rajca” maga, da ta vztraja na svojem delu. In prav je tako. Tako se povečuje možnost izbire in uporaba “svobodne” volje. Dokler ne začnemo drug drugega predalčkat…Saj res – a je “Bog” mistik ali mag?
IrenaIrena wrote:
ŽivjoTole povabilo Vesni, naj si ogleda katerega od duhovnih filmov, je mene spravilo v smeh. Pa ne rečem, da filmi niso vredni ogleda…Jaz ne le, da sem “brala” Vesno, temveč sem prebrano tudi “razumela”! Naj jo še enkrat citiram iz teme, ki sem jo jaz začela, pa je dvignila “toliko prahu” in argumentov:Dve poti sta. Mistična in znanstvena (okultna). Pot mistikov pelje s pomočjo čustev direktno v intuicijo. Obide um.Jaz pa sem v tisti temi nehal razpravljati, ker smo očitno capljali na
mestu. Nič sicer nimam proti, če te moje “povabilo” Vesni spravlja v
smeh, a občutek imam, da niti ena niti druga nista ujeli glavne poante.
Evo, zadnjič na to temo – komentitram izpostavljeni Vesnin stavek: “Pot
mistikov pelje s pomočjo čustev direktno v intuicijo Obide um”Um niso le naše misli ampak skup misli in čustev. V temi, v kateri smo se o tem pogovarjali, sem lepo razložil, zakaj čustvo vpliva na oblikovanje vsake misli in če utišaš misli ter greš v intuicijo s čustvi, nisi utišal uma. In če človek to šteka, je jasno, da je VSAKA zaznava subjektivna, pa greš lahko še tako globoko v meditacijo. Intuicija VEDNO deluje na osnovi našega znanja in prepričanj. Ker so bila znanja mistikov različnih tradicij različna, so intuitivno dobivali informacije, ki so si pogosto navzkriž, včasih pa tudi nesmiselne (reinkarnacija na raven živali). In kam pridemo na koncu – na moj stavek, ob katerega se je Vesna spotaknila – Ni druge, kot da v skladu s svojimi prepričanji preprosto izberemo, kateremu mistiku bomo verjeli, in ker smo izbrali na bazi naučene osnove, ki nam je bila blizu, nam potem intuicija “potrjuje”, da smo izbrali prav, tako, da smo prepričani, da “vemo”. PA je to običajno zelo daleč od objektivne resnice.
Po katerem ključu torej “objektivno” izbrati, kateri mistik je pravi?Ni treba odgovoriti na zadnje vprašanje.
Na brzino o filmih:
Pred več leti sem gledala Duh, potem Šesti čut, pa nekega z naslovom Angel. The Secret sem prebrala, pa nič novega nisem izvedela, tako kot od tistih filmov ne. Trilogijo Gospodar prstanov sem tudi gledala, in čeprav je dejansko pravljica, ima dobro sporočilno vrednost. V bistvu so dobre pravljice še najbolj celostne izmed vseh zvrsti kulturne ponudbe.Sem bolj knjižne sorte, čeprav ne rečem, da bi mi ogled kakšnega filma škodil, ne. Še rada si ogledam kar me pritegne – ko me pritegne!Ampak katera nova spoznanja so mi doslej ponudili filmi? Ja, estetski užitek. Mogoče nisem gledala pravih filmov? Ali ne brala pravih knjig? Ali bi se morala čuditi, wawuu, kaj novega odkriva znanost? Vse to spada pod pričakovanja, ta se me pa čisto nič ne tičejo.Res, ko človek neko informacijo sprejme brez vnaprejšnjega prepričanja, jo vzame takšno kot je. Ko se brez uokvirjanja sreča z besedo ali sliko, osvoji izvirnik. Če pa sprejemamo skozi sito mnenj in predstav, kako bi moralo biti, se ne srečujemo več z izvirnikom, temveč s popačeno kopijo. Hec je, ko pošiljatelju pripišemo, da nam je poslal takšno kopijo! Dokler ne snamemo okvirjev, se tega ne zavemo in tako pač funkcioniramo…. dokler končno ne zagledamo ene resnice….wawuu, pa druge resnice…wawuuu, in ko snamemo poslednji okvir, odkrijemo, da je že vse odkrito.
tadej pretner wrote:
Um niso le naše misli ampak skup misli in čustev. V temi, v kateri smo se o tem pogovarjali, sem lepo razložil, zakaj čustvo vpliva na oblikovanje vsake misli in če utišaš misli ter greš v intuicijo s čustvi, nisi utišal uma. In če človek to šteka, je jasno, da je VSAKA zaznava subjektivna, pa greš lahko še tako globoko v meditacijo. Intuicija VEDNO deluje na osnovi našega znanja in prepričanj.Dobro, naj ta VEDNO stoji!Vendar Bog mi oprosti – ne znanje ne prepričanja niso v večini ozaveščena. Vse prinešeno ob inkarnaciji “s seboj” se prebija skozi, da si najde mesto v umu in čustvih, ampak ” prisotno ” je, če se tudi ne prebije. In ker je prisotno, DELUJE! Objektivno deluje brez izjeme, kar subjektivno lahko, al pa tudi ne, zaznaš.Meditacija pa se prebije v kontempacijo (al tak nekak). In plus minus v enost. Če je tu VSAKA zaznava še subjektivna – od tle naprej sploh ni več pomembno… Irena
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.