PSIHOGENETIKA je znanost med psihologijo in genetiko, ki se ukvarja z raziskavami o vzajemnem delovanju dednosti in okolja na človekove psihološke značilnosti.
Nastanek psihogenetike kot znanosti so sprožile ugotovitve, da človek od svojih prednikov ne deduje le bolezni, ampak tudi določene načine mišljenja, čustvovanja in delovanja.
Utemeljitelj psihogenetike kot znanosti je Sir Francis Galton (1822-1911), angleški psiholog, antropolog, geograf, genetik in raziskovalec. Galton je z natančnimi statističnimi metodami v svojih antropometričnih študijah dokazal vpliv dedovanja na inteligenco in načine obnašanja. V svojem delu Dedovanje genija iz leta 1869 je pri raziskovanju človekovega uma razvil metodo psihometrije (znanost o merjenju duševnih sposobnosti). Razvil je tudi metodo klasifikacije prstnih odtisov, ki je bila osnova kasnejši forenziki. Med njegovimi raziskavami je bila zelo odmevna raziskava o moči molitve. Bil je pol-bratranec Charlesa Darwina in za svoje delo s področja različnih znanosti je l.1909 prejel viteški red.
Galtona je k raziskovanju vzpodbudilo Darwinovo delo O izvoru vrst oz. njegova razlaga evolucije v živalskem svetu in teorija naravnega izbora. Ko je Galton načrtoval družbene in genetske reforme, ki naj bi obogatile genofondčloveštva, je za načrtno evolucijo človeštva pričel uporabljati izraz evgenika. Ime izvira iz grščine –eu (dobro) in končnica –genēs(rojstvo), torej bi bil dobeseden prevod te besede dobro rojen. Kasneje so evgeniko označili kot znanost o izboljšanju človeške rase s pomočjo boljšega vzgajanja oziroma rejein jo v različnih družbenih sistemih pogosto izrabili za neetične in nehumane cilje.
Delo psihogenetika je natančno in temelji na podrobni analizi zbranih podatkov iz genograma, v katerem so zapisane življenjske zgodbe človekovih prednikov. Genogram je pravzaprav neke vrste rodovnik, ki pa ni le prikaz rodovnega debla, ampak je razširjen tudi na opis življenja prednikov.
Psihogenetika izhaja iz ugotovitev rodoslovja ali genealogije, ki se ukvarja z iskanjem prednikov oz. raziskovanjem družinske zgodovine in iz teh podatkov išče odgovore na vprašanja, na katera pogosto ne najdemo odgovora: Čemu poštenjaki živijo v revščini, nepošteni pa so bogati? Zakaj nedolžne doletijo različne nesreče, malopridneže in prevarante pa spremlja sreča?Natančna analiza tragičnih izkušenj naših prednikov in osvoboditev od njihovih napak daje človeku možnost »ponovnega rojstva«. Problemi in težave se vlečejo iz roda v rod vse dokler jih ne prepoznamo in ozavestimo. Zato je tako zelo pomembno poznati zgodovino svojega rodu! Če vemo od kod prihajamo, vemo tudi kam gremo! Pozorno proučevanje svojih korenin je človeku v pomoč tudipri premagovanju bolezni.
Poleg negativnih »programov« so nam naši predniki predali tudi pozitivne izkušnje. Psihogenetika prav te izkušnje izpostavlja kot najbolj zanesljivo in trdno oporo pri izpolnitvi življenjskega programa. Pri tem tudi psihogenetika poudarja, da je najpomembnejša pozitivno naravnana miselnost. Zato osnovna paradigmapsihogenetike glasi: kakovost življenja je odvisna od kakovosti misli!
Danes pozabljamo, da so naši predniki v svoji zgodovini nakopičili znanja, izkustva in sposobnosti, ki smo jih mi podedovali. Ker se tega ne zavedamo, nam je onemogočeno, da bi to izjemno bogastvo uporabljali. Do te »baze podatkov« nimamo dostopa tudi zato, ker svojih prednikov pravzaprav ne poznamo. Na Altaju ljudje poznajo svoje prednike in njihove življenjske zgodbe tudi do sedem generacij nazaj in imajo zato tudi sposobnost dedovanja njihovega znanja. Mi poznamo običajno le svoje stare starše, kaj dlje pa ne seže niti naš spomin niti poznavanje našega izvora. Genski zapis je koda, ki jo lahko spremenimo le pod pogojem, da jo poznamo – da torej poznamo življenjske zgodbe svojih prednikov. Naše zdravje in bolezni, čustva, značaj in usoda se prenašajo iz roda v rod kot štafetna palica.
V študijah o dedovanju vzorcev je tako na primer naveden primer ljudi, ki so v preteklih zgodovinskih dogodkih zaradi vojn, represivnih režimov, gospodarskih kriz, prevar, kraj in prevar izgubili premoženje. Ta zapis se deduje in se spreminja le glede na okoliščine, v svojem bistvu pa ostaja isti – kot genska koda izgubljanja lastnine. Nek drug primer navaja žensko, ki nikakor ne uspe ustvariti srečnega partnerstva: moški jo po določenem času zapustijo in izginejo neznano kam. V njeni družinski zgodovini je praded padel v državljanski vojni, ded je brez sledu izginil v 2. svetovni vojni, oče je zapustil družino, ko je bila stara tri leta. Iz roda v rod se ponavlja vzorec: moški odhajajo, ženske ostanejo same. Posledica je genska koda zapuščene ženske.
Temelj sodobni psihogenetiki je postavil dr.filozofije in psihologije Champion Kurt Teutsch (1921-2005), profesor psihologije na Harvardu. Zaradi svoje življenjske izkušnje je pričel raziskovati družinske vzorce. Postavil je 8 osnovnih zakonitosti človekovega razvoja:
1. Povezava človekovega življenja in zakonov narave:
V zadnjem času je mnogo govora o t.i. »univerzalnem razumu« kot nekakšnem arzenalu informacij, ki je mnogo večji od človekovih možganov. Prav to elektromagnetno polje kot nekateri znanstveniki imenujejo ta univerzalni razum, deluje na vsako človekovo celico in jo uporablja kot skladišče informacij. Po mnenju Teutscha univerzalni razum ustvarja atome in molekule, ki tvorijo celico in določajo vse procese, ki se odvijajo v njej. Vsaka misel je materialna in deluje na naše psihično stanje. Pozitivne misli gradijo zdrave celice, negativne misli pa bolne.
2. Povezava med psihičnim stanjem človeka in boleznimi:
Pomembna so človekova pozitivna življenjska načela. Pravilno psihično
stanje človeka je dobrota, ljubezen, harmonija, sreča in stremljenje k popolnost
i. Življenje je polno problemov, ki sicer preizkušajo našo aktivnost in vzdržljivost, obenem pa nam kažejo prave poti in rešitve.
3. Vedenje človeka je v naprej določeno:
Naše fizično telo in naše vedenje sta določena z zakonitostmi, ki niso niti slučajne niti neznane. Te zakonitosti so posledica genskega zapisa in le deloma delovanja okolja.
4. Značaj in svetovni nazor sta odvisna od genske kode:
Teutsch je ugotovil, da dednost določa medčloveške odnose in vse človekove izkušnje od rojstva do smrti. Raziskoval je obnašanje posvojenih otrok in ugotovil, da ne glede na vzgojo povzemajo vzorce obnašanja svojih pravih staršev.
5. Človekovo psihično stanje določajo predniki:
Izkušnje prednikov se dedujejo in delujejo na človekov razvoj. Večinoma so te izkušnje skrite v podzavesti. Po mnenju Teutscha je smer človekovega razvoja začrtana tri ali štiri generacije nazaj. Gre za močno energijsko informacijo, ki jo je potrebno prepoznati in izkoristiti v pozitivnem smislu.
6. Človekovo psihično stanje je povezano s čustvi:
Čustva strahu, jeze, sovraštva, krivde, zamere itd., ki se vtisnejo globoko v podzavest, so vzrok za bolestne človekove izkušnje in tudi za vrsto bolezni.
7. Naše obnašanje določajo vzorci naših prednikov:
Obnašanje je ustaljen in ponavljajočse odnos človeka z njegovo okolico. Znano je sicer, da se značaj oblikuje v medsebojnih odnosih, vendar psihogenetika poudarja, da se psihološki vzorci vedenja dedujejo tako, da človek ponavlja zgodovino svojih staršev ali enega izmed prednikov.
8. Družinski zakoni privlačnosti določajo način medčloveških odnosov:
Teutsch je uvedel pojem »nezavedni radar«, ki ga predstavljajo dedno določena elektromagnetna nihanja. V odnosih z ljudmi ne gre le za izmenjavo besednih in vizualnih signalov, ampak za neke vrsten notranje »skeniranje«. Negativna in pozitivna čustva, ki so skrita v človekovi podzavesti, delujejo na odnose z ljudmi in po zakonu privlačnosti pritegnejo v človekovo življenje ljudi, situacije in okoliščine, ki ustvarijo podobne zunanje okoliščine kot je človekovo notranje oz. psihično stanje.
Paradigmo, da je kakovost našega življenja odvisna od kakovosti naših misli, je Teutsch nadgradil z ugotovitvijo, da je kvaliteta misli odvisna od dedovanja. S poznavanjem življenjskih zgodb naših prednikov dobimo uvid tudi v način razmišljanja in posledično delovanja. Prepoznati negativne misli naših prednikov, ki so jih vodila v nesrečne življenjske situacije, nam pomaga razumeti tudi naše lastne miselne vzorce in preprečiti, da bi se v našem življenju ponovile nesrečne zgodbe prednikov.
Pogosto se v družinah sledovi za predniki izgubijo. S tem se izgubi tudi naš spomin na izkušnje, ki bi nas sicer lahko obvarovale pred slabim, tudi pred boleznimi, nesrečami in izgubami. Rodoslovje je pri nas malo znano in tudi malo je ljudi, ki znajo strokovno izdelati verodostojne rodovnike. Eden izmed redkih rodoslovcev, ki proučuje in raziskuje preteklost družin, je moj prijatelj Boštjan Vrščaj iz Laškega.
Maria Ana Kolman
Vir Napisanega :http://www.prebujenjezavesti.si/index.php/zapisi/140-16-9-2014-psihogenetika
.
?
Zakaj bi bila epiginetika pogojenost ?je pač znanost , ki se ukvarja z našimi geni…
kaj vse lahko sproži naše gene ..da zažarijo v vsem svojem sijaju
včasih so verjeli da nič od zunaj …sedaj so pa ugotovili da zunanji dejavniki presneto lahko vplivajo na gene …jih celo spremenijo ..to biološko ..psihološko …?to pa vi povejte , ki ste tukaj …lahko nekdo za nekaj zboli, če tega ne nosi v sebi ..npr?
lahko pa tudi v temo zanimivi linki …možnosti nešteteto
