Epigenetika

[Robert Zupančič]

Prima wrote:
Citiranje mi ne gre najbolje od rok, tako da par misli kar na oba posta.
O regresiji sem že razmišljala. Nekaj ljudi, ki so to že dali skozi, sem vprašala kaj in in kako, vendar so bili odgovori tako klavrni, da me je sproti minevalo. Nekaj se jim je dogajalo, bili so na na nekih krajih, neki ljudje, polovica jih je bilo Kleopatra ali kakšna druga znana oseba. Ne nakladat. Ne moremo biti v večini primerov zgodovinske osebnosti. Verjetno je to pogojeno tudi z izvajalcem regresoterapije. Možnost manipulacije je velika. Po drugi strani pa stvari lahko še hitrejehitro uidejo iz rok, če jih ne obvladaš, še zlasti, če kot terapevt naletiš na ‘fejst kaliber’.

Kot rečeno, ne bi rad v drugo temo vnašal vsebine, ki ne sodi zraven, rad pa bi le posebej poudaril neko dejstvo, ki se konstantno pojavlja v zvezi z regresoterapijo tudi pri šolanih psihologih, psihiatrih in drugih, ki menijo, da lahko “verificirano” na temu področju komentirajo zadeve. Tako kot sedaj tebe, je večinoma zaslediti neke “protiargumente” na temo regresijskih raziskovanj, češ, da gre za projekcije v glavah klientov, ki se potem “zmišljujejo” stvari, vsi (oz. kot si dejala ti, polovica) pa so faraoni, kralji in druge zgodovinske osebnosti. In potem modrujejo, da kaj takšnega seveda ni možno, niti zgodovinsko pogojeno, zato je to njihov “argument” proti regresoterapiji. Kdor pa se resno in profesionalno ukvarja z regresoterapijo, naleti na povsem drugačno sliko, kot jo nekateri nepreverjeno slikajo v javnosti: klienti so v vodeni, hipnotični regresiji, ponavadi skoraj po pravilu vedno povsem normalni, vsakdanji ljudje z obilo realnih problemov, ki so jih doživljali v svojih preteklih inkarnacijah, nikakor pa ne faraoni in kralji. Takšnih je ponavadi manj kot 5% (!!!), kar pa verjetno že precej bolj ustreza tudi realnemu, zgodovinskemu stanju, kajne? Torej trditev, da bi bili vsi (ali pa večina) nekakšne slavne zgodovinske osebnosti ni resnična in ne temelji na v praksi zajetih primerih. Je natolcevanje, podobno tistemu, da gre klient v hipnozi nekam, od koder se ne bo več vrnil in podobno strašenje, ki ga ponujajo nekateri po forumih in v osebnih debatah, pri čemer sami še nikoli niso bili v hipnozi in niti ne poznajo stvari, da bi lahko kompenentno zavzemali stališča glede tega. To seveda ne vzemi osebno, ker je bilo namenjeno bolj kot pojasnilo na izjave, ki se v zvezi s tem precej pogosto pojavljajo v javnosti, toda niso resnične.

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Prima wrote:
Zakaj imam občutek, da ne spadam v svojo familijo? (Ni samo občutek. Vsa žlahta mi ob vsakem srečanju to z veseljem pove direkt v ksiht).Ali mi epigenetika lahko ponudi odgovor?

Avatar wrote:

Mater no, jaz imam ist občutek že ves čas svojega lajfa…Ti
ljudje mi nič ne pomenijo, zgledajo mi kot tujci.

Sta opazila, da na to, v kakšni meri je kdo v lajfu uspešen in integriran, nima ključnega vpliva inteligenca? Verjetno sta. Pa si poglejmo, v čem je torej fora:

Kot smo že rekli, je otrok v času rosnega otroštva totalno pod vplivom staršev. Na zavedni in nezavedni ravni. Njihov vpliv nanj se seveda začne že na nezavedni ravni, ko otrok še nima nobene predstave o sebi. Da bi nek otrok zrasel v uspešno in integrirano osebo, rabi integrirano dužinsko okolje – da imata oče in mati odnos, v katerem drug drugemu dajeta vsaj približno toliko energije, kot jo od drugega dobivata. To je pogost primer v kakšnih tradicionalnih/kmečkih familijah, v katerih se točno ve, za kaj je kdo od staršev zadolžen, kakšno vlogo ima in to vlogo odigra.
V večini družin pa ni tako. Veliko folka raste v razmerah, v katerih je eden od staršev bistveno močnejši ali celo brez enega od staršev. V takšnih razmerah je torej eden od staršev, torej tisti, ki v odnosu dobi manj energije, neprestano v energijskem deficitu, zato jo na nezavedni ravni odvzame otroku in ga dezintegrira* (primer je na koncu). Otroka tako nezavedno potegne v identitetpo žrtve, že v startu pa je v energijskem deficitu. Ko začne navezovati stike z drugimi otroci, to dela tako, da na različne načine išče pozornost (da dobi manjko energije nazaj), kasneje pa začne stvari, ljudi in dogodke v lajfu kontrolirati. Ni torej spontan, kontroliranje pa mu nadalje jemlje energijo.
Pri vsem skupaj ne pozabimo na polarnost. Nihče ne more biti le agresor ali le žrtev. Oče, ki je doma agresor, je verjetno v službi žrtev. Mama, ki je v odnosu do očeta žrtev, je v energijskem smislu agresor do otroka, saj mu skozi spodaj opisani model jemlje energijo. Večinoma takšni otroci ne zgubijo stika z družino – familija jih lepo vpakira v identiteto žrtve, v lajfu ne uspejo, za to, da jim ne gre, jim je kriv kdo drug, sistem …, ampak takšna je cela familija. So pa tudi izjeme in takšna izjema si ti, Prima.

Stavim, da nisi imela otroštva, v katerem bi izkušala energijsko enakovredno izmenjavo energije s starši. Že v samem začetku se je začel proces deintegracije. Tvoje energijsko “poreklo”, izkušenost duše in življenjske razmere v času, dokler se nisi začela zavedati sebe kot ločene entitete so seveda vplivali na eneagramski model, v katerem v lajfu deluješ (O eneagramih sem že pisal, le da te spomnim – otrok se v fazi, dokler se ne zaveda kot ločene entitete počuti popolno in del celote. Ko pošteka, da je ločena entiteta, je to za njegov nevrološki sistem šok. Na nezavedni ravni se nevroni takrat povežejo v enega od devetih eneagramskih modelov, s čimer si skušajo na energijski ravni pojasniti, kaj se je zgodilo – poudarjam, da se to “pojasnilo” zgodi na energijski ravni, saj je na kognitivni otrok še tabula rasa). Pri tebi so se povezali v prvi eneagramski model, v katerem si kot otroček na energijski ravni “prepoznala”, da je razlog temu, da si izgubila stik s celoto ta, da s tabo nekaj ni v redu. Ta občutek se je zasidral v globino tvojega nezavednega in skušaš ga pregnati tako, da v lajfu počneš stvari, ki bi ti dale občutek, da si o.k. (zato delaš kariero, doktorate …), ampak vedno ko en cilj dosežeš, se spet oglasi zakoreninjeni občutek, da nekaj ni v redu s tabo, ki te žene k naslednjemu cilju. Si odgovorna in kritična, s trdnimi principi, etična, vestna, urejena, si odličen organizator, naloge vedno dokončaš, pogostokrat pa si stroga in nesproščena in vedno opaziš, če je kje kaj narobe.
Da si se povezala v ta eneagramski model, je “kriva” predvsem starost tvoje duše in moč duha. Če bi bila ta dva elementa šibkejša, bi se povezala v kak bolj cagav eneagramski vedenjski model in v lajfu igrala vlogo žrtve, za kar je po štartni dezintegraciji obstajala velika verjetnost. Tako pa imaš občutek, da s svojo familijo nimaš nič. Skozi kontroliranje situacij v lajfu pa izgubljaš ogromno energije, zato ti včasih ponagaja zdravje. Če bi se ti lotila procesa prisotnosti, bi totalno zmagala.

Avatar, pri tebi je zgodba drugačna. Prav tako garant ne izhajaš iz energijsko uravnotežene familije, le da tvoja popotnica, kar se tiče duha in duše ni bila dovolj močna, da bi splezal iz identitete žrtve. Pri tebi so se nevroni v trenutku, ko si zaštekal, da si ločena entiteta, povezali v drugi eneagramski model, v katerem si si to, kar se je zgodilo, razložil kot – zapustili so me, ker nisem nič posebnega (ekstremen čustven odziv). To je tvoj globinski občutek v lajfu, ki ga skušaš stalno kompenzirati tako, da skušaš biti nekaj posebnega. Si občutljiv – v tebi je čustven vihar, ki ga lahko izraziš skozi evforijo, lahko pa potoneš v globoko depresijo. Značilnost tega modela je še zanimanje za psiho, težnja po posebnosti, kadar nisi v fazi depre si tudi intuiotiven in imaš sposobnost empatije. Egocentričnost in čudaštvo sta klasična obraza tega eneagramskega modela, kot tudi usmerjenost v reševanje problemov, a pojavljajo se novi in novi, saj jih ta folk rešuje v dimenziji lažnega jaza. V lajfu pa kup napačnih odločitev, ki ti v končni fazi potrjujejo začetni, globoko vkoreninjeni občutek, da nisi nič posebnega. Ti pa si “izven familije” zaradi izrazite poteze egocentričnosti, ki je klasična značilnost tega eneagramskega modela.

Evo, vprašal si, jaz sem odgovoril, zdaj pa boš verjetno pizdil

*Primer: Imaš familijo, v kateri mora biti vse tako, kot reče mož. Žena izgublja energijo s tem, da mora stalno paziti, da ne bo naredila česa, zaradi česar bi dec popizdil. Nezavedno potem dezintegrira otroka tako, da mu na zavedni ravni usmerja pozornost na stvari, ki jih ne sme narditi, da foter ne bo pizdil, na nezavedni pa mu jemlje energijo skozi različne oblike iskanja pozornosti.

Robert Zupančič wrote:

Če si PREPRIČAN, da ti alternativno zdravljenje lahko pomaga, ali če si PREPRIČAN, da ti ne more –
v obeh primerih imaš prav!

Evo, Robertov podpis je fantastičen primer delovanja epigenetike.

tadej pretner2012-06-25 13:14:00

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[AVATAR]

Pizdil ?!

Iz tvojega pogleda-posta si razložil kakšna jeba je boj za energijo…Ljudje se ves čas cotajo za moč-energijo in si skušajo drug drugega podrediti v vlogo žrtve…saj tudi sam sistem-družba tako deluje že od nekdaj.

Če pa pogledava na splošno človeško raso…po tej tvoji razlagi…ni rešitve…Vsaj 99% svetovne populacije, se o tem ne sanja….kar pomen; Jeba, gre veselo dalje…vedno v večjem obsegu

Lepo je če deliš

[AVATAR]

Sicer pa je ta intergracija meni že od nekdaj čudna…Res ne vem zakaj bi se človek moral intergrirati v neko ” celoto ” …sploh. če čuti, da ne želi noter v to celoto…pa naj bo sistemsko-družbena ali duhovna…Če ne moreš živeti po svoji volji…je vse skupaj res ena JEBA.

Ja vem, nimam svoje volje, ker sem pod vplivom polj realnosti…zajebava me Ego-lupina…cel kup raznih parazitskih programom…lažni jazi…epigenetika…itd

Če grem to večini ljudi razlagat…jim sploh ne bom mogel zameriti…če mi rečejo…da nisem pri sebi.

Vse skupaj je preveč kompleksno..kot, da si v nekem zakletem labirintu…in v tem Jaz…ne vidim nobenega smisla…Kaj še le, da bi za tem stala neka vsevedna-superiorna zavest-inteligenca

Lepo je če deliš

[Prima]

Sem imela štalo v otroštvu, z današnjimi očmi gledano, res veliko. Zato sem se nekako pri 13-14 odločila, da tovrstni aranžmaji niso zame. Odcepitev z mislijo na ‘drugače kot doma’ mi je bila v lajfu osnovno vodilo. Potem človek rine naprej kakor ve in zna skozi vse prilike in neprilike življenja. Seveda so vmes tudi napačne odločitve, iz katerih se lahko kaj naučiš ali pa tudi ne. Vsekakor žrtev nočem biti, se že sliši nePrima. Verjetno se s tem res oddaljiš od tistega, kar ti v osnovi začrtajo starši in okolica, zato potem nisi več njihov in od tod prevečkrat slišan stavek ‘ne vem od kod si se vzela in po kom si’.
V zadnjih nekaj postih sem pustila kar nekaj tipkarskih in ostalih napak, ker bi mi bilo res šleht, če bi postala z nadzorom obsedena oseba, saj se tovrstnimi primerki srečujem v službi in ni prima biti del te brezglave črede (jate). Sicer pa hvala za strokovno podkrepljeno razlago prepleteno s komplimenti. Fino bi bilo slišati (prebrati) kaj o eneagramskih modelih.
Avatarja si zadel v sam nexus. Občutljiv na kvadrat, opazuje za tri, intuicija laufa. Skratka, nežna dušica, ki ima kaj ponuditi, če je prilika in to hoče.

Lepo je če deliš

[AVATAR]

…če bi me zadel v sam plexus…bi zdaj v globoki depri ležal na tleh in ga klel

Mi pa so vedno bile zanimive…tovrstne analize, ki sem jih deležen z raznih strani, že od kar so me iz maternice potegnili

Jaz pač nisem del čudovite celote…tudi ne poznam ljudi, ki bi to bili…Življenje je pač bojno polje…vsi se bojujejo na raznovrstne načina…Kontrola ter hkrati sodbe, ki ponavadi dežujejo iz ust…pa nekaj vsakdanjega…Na koncu vsi umremo sami

Lepo je če deliš

[Robert Zupančič]

Tadej, čeprav na teh forumih nisem prisoten ves čas, pa sem vedno, kadar pridem nazaj, izjemno pozitivno presenečen nad tvojo pronicljivostjo in raziskovalnim žarom, v katerem na tako dober način znaš pojasniti ezoterične pojave z z znanstvenega vidika. Vem, da ti je to “v krvi”, ampak kljub temu se verjetno tudi dobro zavedaš, da ljudje danes lažje in raje sprejmejo stvari, ki so “znanstvene”, kot pa tiste, ki so ovite v zgodbe o angelih, vilah, škratih itd.

Skratka, za moje pojme si izjemen doprinos k ozaveščanju, kar pa je verjetno tudi glavni namen slehernega med nami. In ja, tudi sam se pridružujem želji izvedeti še kaj več o eneagramih, o katerih nisem do sedaj slišal še nič. Ali morda obstaja kakšna knjiga o tem, ali bi se ti morda dalo pojasniti vse možne situacije, vezane nanje? Si se morda o tem razpisal že kdaj kje drugje na forumih, pa bi se dalo prebrati o tem kaj več?

Robert Zupančič2012-06-25 15:45:53

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki