duša
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › duša
- This topic has 86 odgovorov, 16 glasov, and was last updated 9 years, 4 months nazaj by snowcat :).
-
AvtorPrispevki
-
28. 12. 2009 ob 20:57 #149IrenaČlan
Sem sedaj preverila – leta 1906 je iztehtal 6 oseb. Povprečje je 21 g. Vrednosti so bile med 8 in 35 g.( Leta 2003 so posneli film na to temo in z naslovom 21 gramov.) Usmrtil pa je 15 psov – in nobeden ni izgubil teže ob njegovih meritvah – s tem naj bi dokazal, da pes nima duše. Hm – ne vem, ne vem…
…sem v prejšnjem postu pozabila omeniti še izgubo tekočine skozi potenje, ki je pri marsikateremu umirajočemu izrazito prisotno…29. 12. 2009 ob 18:37 #163BAD-BOYParticipantAVATAR wrote:
Bog ga vedi kakšnim…In če povzamem da se duša v mojem primeru
utelesilla že milijone krat, jaz pa sem še vedno tako
šibek-ranljiv-nemočen ?!…Mogoče si pa tako šibek zato, ker si življenje že totalno obvladal in rabiš sedaj izziv, da ti ni dolgčas.
AVATAR wrote: Ta igra skrivalnic, skozi neskončna leta inkarnacij, ko se vlačis
naokoli in ne veš, kdo si, je prava tragi-komedija. Stvar bi razumel,
če bi se človek zavedal ( od samega začetka ) svojih prejšnih življenj!
In bi si rekel…aha…že prej sem živel…nekaj se dogaja…zavedal bi
se napak, ki sem jih naredil…ok bom to popravil in se
uskladil…poiskal bom odgovore…kaj se dogaja in zakaj se tako
dogaja…AMPAK…NE…vse je zavito v skrivnostno duhovno meglo in
ubogi človek tava naokoli, se muči in sploh ne ve, kdo in kaj
je…Vidiš prijatelj stari…zaradi tega mi se želodec obrača…vse to
mi niti malo ni vseč…povsem brez smisla!Mogoče se pa preteklih življenj ne spomniš, ker je mišljeno, da živiš tukaj in zdaj ne pa, da misliš kje si ga v preteklih življenjih posral.
30. 12. 2009 ob 0:35 #168AVATARČlan30. 12. 2009 ob 14:42 #177NatašaČlantadej pretner wrote:
Cilj in namen življenja sta združitev in stapljanje individualne zavesti-duše z vseobsežno zavestjo Atme.
Nekako tako na to gledam jaz
Lp
Če je cilj življenja zgolj povezava duše z duhom (uporabljam izraz duh, ker nisem ekspert za vzhodnjaško izrazoslovje), potem je to moč doseči tudi tako, da se zapreš v kako votlino ter tam noč in dan meditiraš. Ampak osebno dvomim, da je to res namen lajfa – tole z votlino in meditacijosemi zdi tako, kot če bi se spravil graditi streho, spodaj pa ni stavbe, na kateri naj bi stala. Je pa ta združitev posledica življenj, v katerih si “zadel” namen lajfa, v katerem si skozi materialne izzive ozavestil povezanost z vsem. Ampak ti materialni izzivi imajo smisel, sicer ne bi bili ustvarjeni, zato v takšno preskekovanje (votlina,meditacija) ne verjamem.
tavijana wrote:
Hinduizem: Atma je nerojena, nespremenljiva in nesmrtna bit, ki kot “luč življenja” obstaja v vseh živih bitjih.Duša pa je individualna, je odsev Atme v človeku. Ko telo umre, se oseba spremeni.
Tam zgoraj sem že predvideval, da je atma duh. Kakšen? Individualen ali univerzalen. Pogosto v povezabi s človekom omenjamo duh – torej mora biti individualen. To se sklada tudi z učenjem večine ezoteričnih učenj, ki pravijo, da se vedno inkarniramo v osebo enakega temperamenta. Individualni duh ima torej specifike – grobo rečeno, določa meje, v katerih se razvija duša. Ampak ko napišem kaj takega, se večina ezoterikov zmrduje. Dejstvo pa je, da tudi pri razsvetljenih govorimo o njihovi individualnosti – ohranili so jo kljub razsvetljenju. To pa govori v prid mnenju, da je individualni duh zelo verjetno omejen.
Vidiš, meni tale izjava na čisto razumski ravni, da se duša vedno inkarnira v osebnost podobnega temperamenta, sploh ni všeč, pa vendar čutim, da je res. Meni se bi recimo zdelo fino, če bi se kdaj inkarnirala v osebnost, ki je ful veseljaška, pa odprta, razigrana pa tko, moja je pa bolj introvertirana in razmišljujoča. In šmenta, v vseh preteklih življenjih, kar sem jih videla, je bilo enako. Ampak očitno ima vsaka duša res svojo specifično noto, ki predstavlja kapljico v oceanu, in je torej to edina pot, po kateri se lahko vrne v ocean.Nataša30. 12. 2009 ob 14:50 #178tadej pretnerModeratorYesYes wrote:
Vidiš, meni tale izjava na čisto razumski ravni, da se duša vedno inkarnira v osebnost podobnega temperamenta, sploh ni všeč, pa vendar čutim, da je res. Meni se bi recimo zdelo fino, če bi se kdaj inkarnirala v osebnost, ki je ful veseljaška, pa odprta, razigrana pa tko, moja je pa bolj introvertirana in razmišljujoča. In šmenta, v vseh preteklih življenjih, kar sem jih videla, je bilo enako. Ampak očitno ima vsaka duša res svojo specifično noto, ki predstavlja kapljico v oceanu, in je torej to edina pot, po kateri se lahko vrne v ocean.NatašaNataša, glede na to, da sem nad tabo delno do pretežno navdušen, sem seveda navdušen tudi nad dejstvom, da si se nam pridružila.
30. 12. 2009 ob 20:55 #184NatašaČlan30. 12. 2009 ob 22:47 #193tadej pretnerModeratorYesYes wrote:
Tadej, predvidevam, da gre sicer za kompliment s tvoje strani, ampak zdaj pa ne bom mogla spat, ker si samo delno do pretežno navdušen. In zdaj lahko samo ugibam, kaj bi me katapultiralo kakšen razred višje
Orenk kompliment je. Sploh zato, ker pravzaprav trenutno ni nikogar, od kogar bi povsem na hrbet padel od navdušenja. Tko da je “delno do pretežno” sila ql.
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.