Kako se kdo znajde v rokah “napačnega” zdravnika, bi primerjala s prometno nesrečo. Točno takrat na točno tistem mestu moram bit, sicer se nesreči izognem. Pa kar verjamem, da prometna koristi prav tistemu, ki se mu pripeti, ne pa onemu, ki se ji izogne.
Mogoče bi pomislili na vse bolne, ki so po neuspešnem zdravljenju umrli. Ko zdravnik dela v skladu s sprejeto doktrino neke dobe, ima zavarovan hrbet. Na tisoče bolnih umre, a se vsem zdi čisto normalno, da je bolezen bila močnejša, ni se je dalo pozdravit. Vsi poznamo statistike raka, srčno-žilnih obolenj itd…
Če zdravnik zdravi s kakšno od uradno še nepriznanih metod tiste dobe, ima lahko na tisoče ozdravljenih, pa bo prvi neuspešen primer odnesel vse uspehe. Samo zato, ker nima zavarovanega hrbta. Ker za njim ne stoji uradna doktrina, mu obesijo še bolnikovo odgovornost, ker ni ozdravel. Tu se nikomur več ne zdi normalno, da je bolezen bila močnejša in je bolnik umrl.
Kaj pa otroci, ki umrejo zaradi zdravniške “napake”? Sigurno učijo starše odvezovanja, čeprav na zelo boleč način. Ne mislim, da se napake ne dogajajo. Seveda se. Le da so vkalkulirane v preizkušnje, ki jih navlečemo nase.
.
…tudi uradno registrirani ali bolj taki za hobi…
