Duhovnost in razlaga primerov iz prakse
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Duhovnost in razlaga primerov iz prakse
- This topic has 5 odgovorov, 2 glasova, and was last updated 14 years, 4 months nazaj by Nataša.
-
AvtorPrispevki
-
30. 5. 2010 ob 18:16 #3344SmajaČlan
En večer se je nekaj blazno jezil
name, izrekel kar nekaj grdih besed in šel na koncu ves besen spat. Čez
par ur se je zbudil in kričal od bolečine v trebuhu, jokal, da mu je
slabo, da bo bruhal in bil čisto iz sebe. Moja reakcija je bila sicer
bolj kot ne instinktivna, ker me je vrgel iz spanja, ampak se mu rekla,
naj gre nazaj v posteljo, se poskusi umirit in razmislit o vsem kar je
grdega rekel, naj to nekako očisti kakor ve in zna, naj se naglas ali
potiho opraviči meni in sebi.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………..
…..ali to pomeni,da si otroku razložila,da je ta sprememba počutja hiter odgovor na njegovo neprimerno obnašanje
…in kaj pomenijo tisti padci in udarci,ki jih tudi tam zraven omenjaš
….in ali misliš,da otroci vedno vedo,da so nekaj naredili narobe ker potem bi bilo logično(glede na eno tvojo razlago v neki drugi temi),da ne dobijo po buči ker ne nosijo v sebi prepričanja,da slabim dejanjem sledi temu primeren šut nazaj.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………..
….upam,da celo zadevo ne vzameš kot kakšno zbadanje ker to res ni,le tvoje mnenje in delovanje me zanima zato ker skoz razlagaš,da stvari vidiš čisto drugače kot si ji poprejpa naslov teme je glih tolk,da je,da ne smetim pod duhce
lep pozdrav maja
30. 5. 2010 ob 20:46 #3354NatašaČlanMaja, tole je zdaj vse skupaj malo iz konteksta vzeto, ampak ajde …
Kot prvo naj povem, da poskušam delovat kot najbolj običajna mama na svetu, ker je še najmanj, kar rabita pet- in devetletni otrok, kakšno duhovno pridiganje. Če že karkoli razložim, potem to naredim takrat, ko me vprašata, ali pa takrat, ko res začutim, da je primeren trenutek, pri tem pa jasno in glasno povem, da je to moj način razmišljanja, da sama si bosta pa tekom življenja ustvarila svojega.– V konkretnem primeru, po katerem sprašuješ, pa sem pri razlagi sinu sledila svojim instinktom. Vedela sem, da je zaspal z ogromno jeze v sebi in v tistem trenutku, ko ga je začelo zvijat, mi je bilo jasno, kaj se dogaja. Kasneje, ko sva se pogovarjala, sem mu poskusila razložit, da naša čustva vplivajo na naše počutje, in sicer s čisto konkretnim primerom, kot je recimo, če ga je strah, da to občuti v področju pleksusa, potem sem pa na to navezala njegovo jezo, ki je ostala v njem, in je na takšen način pač butnila ven.– Oni padci in udarci so bili pa povezani z mlajšim sinom, ki se mu ponavadi zgodi, da se skoraj vedno potem, ko se po moško petelini in robanti, nekam udari. Starejši sin je to prepoznal in sem mu rekla, naj kdaj opazuje mlajšega bratca, pa bo videl, kakšne posledice ima pač določena energija v nas. In ravno v tistih dneh po tem nočnem dogodku se je mali spet nekaj razburjal in se potem takoj nekam udaril. Starejšemu je bilo to zabavno, bilo pa je po svoje tudi koristno, ker je lahko marsikaj znotraj tega prepoznal.– Nikoli nisem rekla, da slabim dejanjem sledi primeren šut nazaj. Še manj pa bi želela, da bi otroci razmišljali na način, da bodo dobivali po buči za svoja “slaba” dejanja. Če govorimo o otrocih, je največ, kar lahko naredim, to, da jim poskusim vcepit odgovornost za svoja dejanja. In ker imam malo bolj čudne hobije, v to pač v primernem trenutku vključim še kakšno razlago zraven, kar pa definitivno izključuje kakršnokoli krivdo in kazen za nekaj, kar sta naredila. Poleg tega pa mislim, da otroci morajo kdaj dobiti po buči, drugače se nikoli ne bi ničesar naučili, ko pa je stvar mimo in čustvena napetost mine, pa se lahko otroku tudi malo namigne, kako je stvar, ki se mu je zgodila, povezana z njegovim načinom razmišljanja.Od otroka pa ne pričakujem, da bo sam znal prepoznavat karkoli, vse zgoraj napisano je bolj naložba v prihodnost, nekaj, kar bo morda lahko kdaj kasneje izkoristil ali pa pač tudi ne. Glede na njuno starost pa menim, da je pač tako, da jima lahko največ pomagam s spreminjanjem sebe in s svojim zavestnim delovanjem.30. 5. 2010 ob 21:07 #3355SmajaČlan30. 5. 2010 ob 21:30 #3356NatašaČlanSmaja wrote: Vglavnem sem dojela point.Isto sra…,drugo pakovanje.Jaz sem pa že mislila,da izkušaš nekaj čisto drugega.Le drugačen način izražanja uporabljaš.In to me je skoraj zapeljalo.
hja kaj čmo smo pač še vedno tam kjer smo bili
hvala za tvojo potrpežljivost
poz maja
Ha ha, zdaj si me pa res nasmejala, predvsem zato, ker sem točno vedela, kaj boš odgovorilaPa nisi menda mislila, da sem tolk ubrisana, da bom šla devetletnemu otroku razlagat o tem, kar doživljam sama, o vibracijah, pa da je na isti vibraciji z napadalcem in podobno. Saj bi se počutil čist ogroženega, izdanega … To vem jaz sama zase in stvari pri sebi, in posledično tudi za otroka, rešujem drugače. Otroku pa lahko razložim stvari do te mere, do katere jih pač lahko sam prepozna. In čustva lahko občuti in vidi, kaj povzročajo, in tudi določene stvari, ki se mu zgodijo, lahko poveže s svojim načinom razmišljanja.Ajde, lep večer, pa da bi se čim premaknila od tam, kjer si bila30. 5. 2010 ob 22:42 #3358SmajaČlan31. 5. 2010 ob 8:45 #3363NatašaČlanSmaja wrote: Eh Nataša sploh nisi (ali pa nočeš) poštekala mojih postov.Pa saj ni važno.Sem te pa vsaj nasmejala.
lepo nočko
maja
Maja, čist mogoče, da jih nisem poštekala. Ampak meni se predvsem zdi, da si hotela s svojim anketnim listom samo potrditi svoje notranje prepričanje, da je tako ali tako vse eno in isto sranje in da napredek ni možen. Ne glede na to, kaj bi ti jaz odgovorila, bi ti skozi takšno ali drugačno razlago našla način, na katerega bi se ti to tvoje prepričanje potrdilo.Sicer pa stvari, napisane na forumu ali kjerkoli drugje, nimajo pravega smisla, če jih ne preneseš v prakso. Vse, kar v resnici šteje, je to, koliko človek spremeni kvaliteto svojega življenja, koliko bolj celovitega se počuti in koliko bolj osvobojenega od samega sebe. -
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.