duhovno zdravljenje

[janko]

strelka wrote:

Ko sem tale članek prebrala ,

rekla si članek
tole je pa skor tolk, kt da sem jes do besede pršou
skratka… nisem bral, ampak je zihr zanimiv. bom jutri mogoče.

lahko noč vsem

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

janko wrote: …….če sem bolj natančen… jaz ne bi nikomur privoščil niti jutranje kave, niti konjaka za dezinfekcijo gobca, če ne bi pred tem imel napisan mali referat, kaj je otrok ponoči sanjal…
zdej… kako iz otroka izvleči, da se razgovori o teh sanjah?
če ga kot fašist zbudiš in s telefonom u roki spotoma u naglici uprašaš, kaj je sanjal in istočasno priganjaš, da nej pohiti za šolo… da nej pospravi pidžamo…. ….. in otrok travmatično reče, da ni nič sanjal… in ti iz tega zaključiš, da tvoj otrok pač ni nič sanjal…
ma jes bi fuknil tistemu tisti njegov telefon u tla… in tistega po gobcu…
skratka… mal bolano je, da zjutraj veš, kaj je zvečer nekje rekel janša ali victoria becham… ne veš pa, kaj ti je še pred pol ure sanjal otrok…

Lih pred 14ti dnevi sem peljala sina k eni …..zakaj ?? Saj bi mu lahko sama avro božala, energetsko ga podpirala, balansirala čakre, stiskala akupresurne točke, masirala, brisala vortexe, usedla v torzijsko polje, .,,.you name it,, …. itd. Pač čutim, da mi ne dovoli. Sicer reče ,,ok, mama,, ampak ne dovoli…. In kaj pride ,,ven,, ? Da je poseben. Hm. Rečem jaz in kaj zdaj ?? Reče ona, pač preberite kaj in da pomagajte otroku razvijati njegovo potenciale. Ok, naročila sem knjige….

Zdaj kadar sem prebrala tvoj post se počutim totalno osel in vidim, da zmeraj (vem, da sem uporabila besedo ZMERAJ) iščem kompliciran način….in dejansko imam rešitev pred nosom….

janko wrote:
no… tko na hitro… jes mislim okol teh demonov…
ne štekaš?
čist verjamem.
se mi trga?
čist verjamem.
se sekiram?
niti malo
verjameš?
boli me kurac.

I like you

snowcat

Lepo je če deliš

[Nataša]

janko wrote:
torej druga naloga pojava teh demonov je, da se pojavijo, kadar sam ne slediš “nalogi” svoje duše. s tem, ko se pojavijo ti demoni, nas opozarjajo točno na to, da nismo na pravi poti. to si razlagam s tem, da ko slediš nalogi svoje duše, ti gre vse zelo na roke, ko pa ne slediš tej poti svoje duše, pa ti gre vse “narobe”-torej se pojavljajo demoni.

Če hočeš slediti svoji duši, karkoli naj bi to že pomenilo, moraš obračunat z demoni iz kolektivnega nezavednega, in ko hočeš to kolektivo zapustit, začno demoni šele vršit pravi pritisk in se pokažejo v vsem svojem sijaju. Ker če se ne bi pokazali, jih tudi ozavestit ne bi mogel. Definitivno pa to ni nekaj prijetnega, ampak tako pač je.

Pa še to … ali ne bi bilo naravnost osvobajajoče pozabit na newagevski moto o nalogi duše in čist tko, magari samo za poskus, samo biti???

Nataša2014-05-17 10:52:12

Lepo je če deliš

[janko]

Nataša wrote:

Če hočeš slediti svoji duši, karkoli naj bi to že pomenilo, moraš obračunat z demoni iz kolektivnega nezavednega, in ko hočeš to kolektivo zapustit, začno demoni šele vršit pravi pritisk in se pokažejo v vsem svojem sijaju. Ker če se ne bi pokazali, jih tudi ozavestit ne bi mogel. Definitivno pa to ni nekaj prijetnega, ampak tako pač je.

Pa še to … ali ne bi bilo naravnost osvobajajoče pozabit na newagevski moto o nalogi duše in čist tko, magari samo za poskus, samo biti???

tvoj prvi odstavek:
naj nalepim en del mojega pred prejšnjega posta… ki sem ga napisal za snowcat

bom ti napisal nekej osebno.
osebno zato, ker vem, da se bi dalo na
vsako mojo besedo zapenjat in dramatizirat, ampak to ni moj namen in
okoli tea ne bom polemiziral.

ampak okej, da dokončam, če sem že začel…
s tem tvojim se generalno gledano zelo strinjam in čeprav sem sem se v nekaj stavkih lotil zelo obširne-neverending story teme, sem kljub temu nekaj napisal tudi o tem, kar si ti zdaj izpostavila.
bom nalepil še en del mojega posta:

mislim, da se ni treba s temi demoni ukvarjati v detajle, ker je že
dovolj, da jih prepoznaš, da so prišli… kot prvi korak… drugi korak
pa je takrat, ko ti je jasno, kaj in kje ti nekaj blokira. to se po moje
vidi v podzavestnem uporu proti nekomu ali nečemu… pa ne bi zdej niti
o tem..

skratka… kar si napisala, sem nekako imel v mislih, ko sem omenil ta drugi korak.

tvoj drugi odstavek:
ja, že zelo dolgo so mi znane ideje o “samo biti”.
in ja… sem poskusil… velikokrat…
ampak… ti poskusi “samo biti”, so se pri meni klavrno končali. nikoli niso trajali dlje, kot je trajala taka ali drugačna meditacija ali dokler ni đin tonik ali đoint popustil… v skrajnem slučaju pa do takrat, ko je bilo treba it srat… in ko se zaveš, da “samo biti” sredi ljubljane pomeni, da če se hočeš posrat, za to rabiš en ewro in da mi moj poskus stanja “samo biti” tistega ewra ni prinesel.

ampak jes se kljub vsemu nisem kar tako hitro predal…
omenil sem že tole… (bom spet prilepil en odlomek mojega pred prejšnjega posta)

pred nekaj leti sva na piru s pokojnim viktorjem gerkmanom (načeloma je
meni prav vseeno, od koga ali kje dobim kako tako misel, ampak ker
nekaterim nekaj pomenijo avtoritete, pač zato povem, da je bil to
pokojni gerkman) neki debatirala in enkrat, sredi debate, je on tako…
spotoma… pomoje čisto nehote rekel en stavek, ki mi je močno zbudil
pozornost.
rekel je nekako tkole:
če bi ljudje toliko energije, kot jo usmerjajo v to, da bi nek problem rešili…
vso to enerijo usmerili v to, da bi ta problem sprejeli… bi bilo z njimi že zdavnaj vse uredu.

no… iz te ideje sem izhajal naprej, da mogoče stanje “samo biti” pomeni, da se ničemur ne upiraš, ampak samo sprejemaš, kar se ti sproti ponuja, da ničesar ne zavrneš, ker se s tem prikrajšaš za izkušnjo, ki se ti je ponudila, oz. si v stanju “samo biti” in pač deluješ samo temu primerno-torej tisto, kar ti je lajf-demoni-ogledalo-bog-usoda-karma…. prineselo na pot…
tudi s tem se mi ni lih dobro izšlo…
no, zdej sem povedal, kar v prejšnjem postu nisem. torej… povedal sem, da se mi tole “samo biti” ni izšlo. spet moj citat, kjer sem namignil na te poskuse “samo biti” in kjer nisem povedal, kako se mi je-ni izšlo:

niti slučajno ne pravim, da je tako prav in nisem rekel niti besede, kako sem s tem hendlal jaz sam…
ampak…
pač ti ponujam v razmislek, če se ti zdi vredno.

če povzamem moj odgovor na tvoj drugi odstavek:
na nivoju zavesti, katerem sem zdaj jaz… in v času in prostoru, kjer sem zdaj jaz, se mi tvoja ideja o poskusih “samo biti”…. zdi vrhunsko bluzenje.

ampak…
opisal sem, da meni pač ni zneslo…
vsekakor pa bi me zelo zanimalo, kako tebi uspeva “samo biti”, da vidim, kako se ti tega lotevaš in če lahko kaj koristnega uporabim tudi sam zase.

Lepo je če deliš

[janko]

snowcat :) wrote:
Lih pred 14ti dnevi sem peljala sina k eni …..zakaj ?? Saj bi mu lahko sama avro božala, energetsko ga podpirala, balansirala čakre, stiskala akupresurne točke, masirala, brisala vortexe, usedla v torzijsko polje, .,,.you name it,, …. itd. Pač čutim, da mi ne dovoli. Sicer reče ,,ok, mama,, ampak ne dovoli…. In kaj pride ,,ven,, ? Da je poseben. Hm. Rečem jaz in kaj zdaj ?? Reče ona, pač preberite kaj in da pomagajte otroku razvijati njegovo potenciale. Ok, naročila sem knjige….

Zdaj kadar sem prebrala tvoj post se počutim totalno osel in vidim, da zmeraj (vem, da sem uporabila besedo ZMERAJ) iščem kompliciran način….in dejansko imam rešitev pred nosom….

I like you

snowcat

(za ju lajk mi)

ja lej…
sej sem ti samo povedal na kratko svoje mnenje

ampak zdej… k vidim tole tvoje… pa bi seweda komot naprej filozofiral…
u bistvu par stvari kar bode v oči.
ampak…
se mi zdi, da je useen mal preveč osebno in zato ne bom, razen, če ne boš sama želela.

Lepo je če deliš

[Nataša]

janko wrote:
ampak…
opisal sem, da meni pač ni zneslo…
vsekakor pa bi me zelo zanimalo, kako tebi uspeva “samo biti”, da vidim, kako se ti tega lotevaš in če lahko kaj koristnega uporabim tudi sam zase.

Janko, jaz druge poti, kot je samodisciplina ne poznam. To pomeni redno dnevno vadbo in pripravljenost na samoopazovanje in tudi na soočanje z demoni v nas. Za vzpodbudo se je dobro vključiti tudi v kakšen pameten program …

Pa da ne bi mislil, da meni uspeva samo biti. To res ne, ampak napredek je pa opazen.

Lepo je če deliš

[janko]

Nataša wrote:

Janko, jaz druge poti, kot je samodisciplina ne poznam. To pomeni redno dnevno vadbo in pripravljenost na samoopazovanje in tudi na soočanje z demoni v nas. Za vzpodbudo se je dobro vključiti tudi v kakšen pameten program …

Pa da ne bi mislil, da meni uspeva samo biti. To res ne, ampak napredek je pa opazen.

no sej… ti niti slučajno ne oporekam… če tko misliš, pol to zate seweda drži.
se bom pa še enkrat pocitiral iz pred prejšnjega mojega posta, kjer sem očitno nespretno in nejasno izpostavil ves moj point tega pisanja ki je: citiram sebe:

in če naredim korak naprej…
ko nekaj želiš razrešiti-torej se
soočiti z demoni… se ne smeš zajebati in istočasno, ko se trudiš nekaj
razreševati za nazaj, si delati probleme za naprej, katere boš reševal
kasneje…

oz. če še zaključim z mojo prispodobo o otroških sanjah in še enkrat povem isto na drugačen način:

če se zdej neki bojuješ in soočaš z demoni-ki so itaq tukaj zato, ker v preteklosti nisi živela otroških sanj…

in če med tem fajtom pozabljaš, kaj počneš zdaj… si s tem samo pripravljaš novo bojišče za fajte z novimi demoni, ki bodo prišli kasneje, ker zdaj ne živiš otroških sanj.

razen seweda… če ti niso bile že otroške sanje, ves čas neki fajtat z demoni…

jes npr. zase mislim, da moje sanje niso bile neki taki demonski fajti… ampak samo živet…
in življenje seweda ima smisel, če si uresničuješ želje… in spet smo tam

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki