Robert Zupančič wrote:
Mislim pa, da z boleznijo rešujemo drugačne karmične vzorce, ki niso toliko vezani na druge posameznike.
Dvomim, da z boleznijo sploh rešujemo kakšne karmične vzroke, vsaj takrat ne, ko zbolimo v starejših letih. Kaj npr. rešuje kadilec, ki zboli za pljučnim rakom? Karmični dolg? Ni v tem pogledu bolezen samo POSLEDICA njegovih dejanj, torej kajenja? In, če pomisliš, da je VEČINA bolezni PSIHOSOMATSKEGA izvora, torej posledica notranjih čustvenih konfliktov, potem je jasno, da z boleznijo verjetno ne rešujemo karmičnih dolgov… Notranji čustveni konflikti pa so nastali zaradi čustvene nekompetence in pogojnih odzivov, kar spet nima kaj dosti povezave s karmičnimi dolgovi. Pravzaprav mi karma nekako sodi v poglavje o identiteti žrtve, v kateri verjameš, da so življenjske danosti, v katerih živiš nekaj, na kar ne moreš vplivati, zato iščeš tozadevne vzroke izven sebe (v karmi, preteklih življenjih, urokih, entitetah itd.) ter verjameš v zunanje rešitelje… Navzven sicer izražaš “prepričanje”, da lahko nekaj spremeniš in intenzivno iščeš neke “vzroke”, ki bi jih “razreševal”, vendar z deli dokazuješ, da temu v resnici ne verjameš, saj se raje kot k pristnemu, trdemu in včasih zelo neudobnemu delu na sebi, zatekaš k vedeževalcem, izganjalcem hudiča, karmičnim diagnostikom, astrologom itd.
ROBERT ZUPANČIČ
Recimo, da je res, to, da se duša utelesi s konkretno nalogo. Karmični razlogi. Notranji konflikt torej lahko nastane zaradi nezmožnosti realizacije tej naloge. Nekako jaz (kakrkoli že naj bi to bilo) sem to in okolje me je programiralo, da sem ono (ZEEELOOO poenostavljeno). Preko nezadovoljstva (ponovno ZEEELOOOO poenostavljeno) pa imamo povratno informacijo o obstoju konflikta. Povratna informacija na fizičnem nivoju pa je absolutno emotivnega vzroka, energetskega neskladja, obstoja konflikta. Zato je zanimovo, da eni kadilci umrejo na raka na pljučah, drugi pa ne. Obstaja toliko ČE_jev… resno se strinjam, da je razlika pristopa do reševanja. Eni čakajo, da pride od zunaj, Eni se lotijo sami reševanja….odvisno od tega koliko je pouhna rit….
Recimo ta primer s gasilci. Kaj je bil uvid ?? Slika ?? Emocija ?? Zvoki ?? Osebno bi dala karto na emocijo. Torej strah vezan na ogenj, ki se je posledično manifestiral v celoti. Ali strah totalne brezmoči pred močjo narave ali strah brezmoči (pač kar tako). Kako je prišlo do tega straha ?? Ali je to bilo notranji konflikt, ki je nastal v tem življenju ali v kakšnem drugem ?? Kje je dejansko razlika ?? Nikjer. Tako ali tako, človek gre skozi proces sproščanja. Ali to naredi zavestno ali se to zgodi ,,naključno,,. Narava poskrbi za ravnovesje. Isto kot voda v rjeki, postavi pregrado in osebno_neosebno en dan bo šla, če ne opaziš razpoke.
Rečejo, da kadar človek umira, da padejo vsi programi in človek podoživi tisto, ki je (primer) sam sebi lagal in ni videl. Bo pač videl. Bo pač soočen s resnico. Hm, …a ni to isto, kot zravnanje energetskih viškov in manjkov ?? Kadar ni več ,,kreatorja,, torej uma (ali pač zavesti, vezano, da je opis – biti v nezavesti), miši imajo pre.
snowcat
.
, ona ni delala nič , verjamem pa da se je pri njej marsikaj dogajalo —pa to ni prvi primer …še veliko takih drugih fenomenov je …
