Doživljanje časa
- This topic has 37 odgovorov, 15 glasov, and was last updated 14 years, 5 months nazaj by
.
-
ANA wrote:
Ne bi mi uspelo, če ne bi o tem razmišljala cel teden, se na to zelo pripravila in v to vložila vse kar znam in sem. Tudi do težav je prišlo in izkoristila sem jih na najboljši možni način, pa jih ne bi, če ne bi o tem razmišljala že včeraj in že včeraj našla rašitve
Opa, ne strinjam! Tebi je uspelo zato, ker si verjela da ti bo uspelo…Težave so bile ravno zaradi tega, ker si jih “predvidila” že včeraj, in si si jih s tem priklicala sama! Ne razumi me narobe…ampak jaz 100% verjamem v moč misli…tudi v praksi sem dobila potrditev…in tukaj dam prav Tadeju : POT NI POMEMBNA, POMEMBEN JE CILJ!… Ko sem jaz začela to prakticirat v realnem življenju, so se mi stvari začele odvijat v pozitivo…prej so bili pred samo zidovi in blokade….danes vem, da sem si jih ustvarjala sama…in danes mi je lažje….
Prima wrote: misel ustanovitelja Holiday Inna: “Ne skrbi, saj ne moreš spremeniti preteklosti; toda bodi siguren, da lahko uničiš sedanjost, ker preveč skrbiš za prihodnost; spomni se, da se polovica stvari, zaradi katerih nas skrbi, sploh ne zgodi, druga polovica pa se bo kljub temu zgodila. Zakaj skrbeti?”
ALELUJA
hmmmm, moje mišlenje je, da je tale Holiday Inn, tole izjavo verjetno podal na podlagi svojih izkušenj, ki pa jih je pridobil na svoji poti do svojega cilja…v nasprotnem primeru je samo nekaj prepisanega, kar se pa dober sliš….
……tk, da kar se mene tiče, je važna in pot in cilj vsakega posameznika…….cilj je lohk tud skupni – podobni, sam je pa pot do cilja, pot vsakega posameznika, skozi njegove izkušnje, ki pa štejejo in to prou vsak moment našega življenja…….
En kratek verzek, ki lepo pove, kako je čas relativen:
Čas je prepočasen za tiste, ki čakajo,prehiter za tiste, ki se bojujejo,predolg za tiste, ki se ne veselijo,toda za tiste, ki ljubijo čas ne obstaja.
"Kdor gleda navzven, sanja. Kdor gleda navznoter, se prebudi." Carl G. Jung
tadej pretner wrote: Oglej si zgoraj moj post,
Ogledano. Zastopim, da ni instant recepta. Torej je mogoče? Imeti tak lajf in in biti kreator svoje realnosti? Pa pustmo dejstvo, da lahko zamenjaš šiht, nimaš otrok…Sej ne rabim recepta, meni je koncept jasen…samo dvomim, da obstaja recept za zgoraj opisan primer….
Pa ne dvomim vate, Tadej…samo bodmo realni….če bi bil TI v taki situaciji, bi tebi uspelo bivat po takem konceptu?
ANA wrote:
Po tej logiki boš, če te bom vprašal, kako se počutiš, odgovorila, da
tako, kot hočejo drugi. S takšnim mišljenjem si seveda v identiteti
žrtve (nič ne morem storiti). Človek pa je ob pravem pristopu lahko
kreator svoje realnosti. A za to žal ne obstaja instant recept, ki bi ti
ga lahko prišepnil na forumu.Ta primer velja za mojega partnerja in ljudem, ki živijo “normalno” življenje. In še vedno dvomim da bi njemu in njemu podobnim tako delovanje uspelo ( biti kreator svoje realnosti si lahko v zelo ozkih mejah ) . Jaz kot jaz si kaj takega lahko privoščim…ker dejansko sama kreiram tempo življenja…ker sem pač v taki situaciji, da si to lahko “privoščim”.
Glej primer:
hodiš na šiht.imaš dva froca ( al pa enga, enaka zgodba).šiht začne ob 7.30 in konča ob recimo 16. vstaneš ob 6h.zrihtaš sebe, froce,….šibaš na šiht, boh ne dej, da te ujame gužva na cesti. prideš na šiht, imaš “fajn” šefa k te “zaposli” na polno ( beri: jebe u glavo ceu dan). Ura je 16.00. zaključiš s šihtom. na cesti gužva. šibaš, da boš čimprej pobral froce (šola,vrtec). šibaš dam ( ura je 17.00 ) kuhaš, pospravljaš najnujšeše ( ker je od včeraj ostala bomba, ker si moral it zgodaj spat, da si zjutraj lahko vstal! ), delaš domače z froci, letiš u trgovino, da maš za jutri za kosilo….Ura je 20.30. Zjeban si do amena..froce spraviš spat…se zrihtaš za spanje…rečeš eno ali dve z partnerjem…greš spat, ker je jutri spet šiht….No, zdej mi pa na takem primeru razloži, kako si lahko kreator svoje relanosti?
Lep dan!
Enkrat sem ti že napisal, da je iz tvojega pisanja razvidno, da si v identiteti žrtve. Misliš, da je sistem pač takšen kot je in da ne moreš ničesar spremeniti. Če hočeš biti kreator svoje realnosti, je prva stvar, ki jo moraš narediti ta, da sprejmeš odgovornost za kvaliteto svojega lajfa. Zanj si odgovorna ti in le ti. Kako to laufa?
Lajf je sestavljen iz dogovorov – dogovor o tem, kako bo laufala tvoja partnerska zveza, ko greš na šiht, avtomatično sprejmeš kup dogovorov, povezanih s šihtom (del. čas, obnašanje, odgovornost …), spet en dogovor je odnos s starši, s frendi, s sosedi … Ti dogovori kreirajo tvojo realnost. Iz tvojega pisanja je razvidno, da je glavni problem šiht – dogovorori, povezanih s šihtom, vplivajo na kvaliteto vseh ostalih dogovorov in s tem realnosti. Ampak temu je tako tako dolgo, dokler v lajfu deluješ po inerciji.
Na šiht danes ne hodimo le zato, da bi se prehranili in imeli streho nad glavo, ampak da imamo denar za kup stvari, ki jih prepoznavamo kot vrednote (kariera, dober avto, dober računalnik, vrhunski hi-fi, dopust v Grčiji …). Ampak te vrednote so iluzija, niso resnične, niso povezane s potrebo tvoje biti. Folk ma kariero, hišo, dober avto …, a je nesrečen, njihov lajf je tak, kot ga opisuješ!!! Da se razumeva – kup teh stvari zares rabimo, a to niso vrednote, ampak le sredstva, ki nam omogočajo plasma naših resničnih vrednot v lajf, v prostor in čas.
In zakaj iščemo vrednote izven sebe? Zato ker smo usmerjeni k vrednotam, ki nam jih je vcepila družba! Zato, ker nismo definirali svojih lastnih vrednote, vrednot, ki jih najdemo v sebi!!!!!!! In kaj so resnične vrednote? – nič drugega kot razpoloženja: občutek svobode, radost, ljubezen … Ampak, kako takšne občutke živeti?
Bolj ali manj brez problema razvijamo osebnost, kar je prav zaradi različnih vlog, ki jih igramo v različnih situacijah. Ampak če ta osebnost ni usklajena z bitjo, z individualnostjo, si ga najebal(a). Osebnost je kot obleka in večina nosi napačno obleko. Problem je v tem, da v glavnem nimamo stika s svojo individualnostjo. A kako ga vzpostaviti? Tako, da troslojno definiramo sistem naših resničnih vrednot:
– Definiranje stanja, ki nam prinaša ugodje. Največje ugodje doživljamo takrat, kadar smo v stiku z individualnostjo. V tej fazi nato takšna stanja ugodja vase instaliramo (mentalno-čustvene tehnike). Ko namreč torej vaje z našimi “stanji”, ko začnemo z njimi upravljati, začnemo komunicirati s svojo individualnostjo.
– Takšnim občutkom ugodja, ki so za nas pomembni, damo ime (svoboda, ljubezen, radost …). Najti torej moramo ime, ki definira stanje, v kakršnem si želimo permanentno biti. To je potrebno zaradi načina, na katerega funkcionira um – rabi formo (v začetku je bila beseda, pred tem pa občutek, ki ga pretopimo v besedo
). A mentalno definiranje s tem še ni končano. Mora nam biti jasno, kaj to nam pomeni. Vsakomur nekaj drugega.
-V tretji fazi določimo kriterije, ki se navezujejo na način, kako bomo to besedo (resnično vrednoto!!!) živeli v vsakdanjem lajfu.
Nato začnemo postopoma vse v lajfu delati tako, da ustreza našim vrednotam in kriterijem (doslednim načinom), kako jih bomo živeli.
Če torej nimaš definiranih vrednot, boš izkušal(a) nezadovoljstvo.
Morda je v začetku kako težje obdobje, a le to je prava pot. Ko narediš definicijo s tem določiš realnost. Kako veš, da si vrednote definira(a)l? Poglej svoj lajf. Kako ti gre.
Ekspandiraš? Imaš dobre rezultate, ali doživljaš konflikte? Vse tisto, kar imamo oziroma nimamo, je posledica tistega, k bo – če bo dosleden krterijem, ki si jih je določil za vnašanje teh vrednot v vsakdanji lajf, zagotovo našel način, da jo bo izkušal v večji meri in ne bo le “žrtev službe”.
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.