Denar~energija~duhovnost
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Denar~energija~duhovnost
- This topic has 80 odgovorov, 12 glasov, and was last updated 10 years, 4 months nazaj by Sabina.
-
AvtorPrispevki
-
16. 3. 2010 ob 14:11 #1797KarlaČlan
Pozdravljeni!
Morda vprašanje ne sodi ravno v rubriko duhovna rast – ali pa, saj denar je navsezadnje energija in če imaš “probleme” z denarjem, imaš nekje moten pretok energije, ali kako?
V glavnem, ves čas mi naproti prihajajo ljudje, ki pričakujejo, da jim usluge (delo, s katerim se trenutno ukvarjam) opravim zastonj ali pa za neko simbolično ceno. Do sedaj mi je to bilo nekako razumljivo, zadnje čase (odkar sem začela delat na sebi) pa me moti. In sedaj ne vem, ali je to pokazatelj, da se moram bolj odločno (ali kot pravi Marjan – z energijo izza) postaviti zase in zahtevati ustrezno plačilo, ali pa mi ti ljudje enostavno kažejo, da se moram naučiti dajati brezpogojno.
Saj nimam nekih finančnih težav, daleč od tega, vedno so nekako računi plačani in večino, kar želim, dobim, ampak to ni to…, ker moram druge “fehtat”, kar pa je meni zelo težko, kot mi je težko tudi postaviti ceno za svoje delo, ki ga sicer opravim dobro in z veseljem. Nekje tuki nekaj ne štima, nekje sem se zahakljala, pa ne vem, kje….najbrž ravno v moji glavi
17. 3. 2010 ob 10:29 #1817ANAČlanKarla wrote: da se moram naučiti dajati brezpogojno.
., ker moram druge “fehtat”, kar pa je meni zelo težko, kot mi je težko tudi postaviti ceno za svoje delo, ki ga sicer opravim dobro in z veseljem. Nekje tuki nekaj ne štima, nekje sem se zahakljala, pa ne vem, kje….najbrž ravno v moji glaviPrvič je to, kar sem ti poudarila z rdečo. To je nujno!
Drugič pa, zakaj ti je težko “fehtat” in zakaj ti je težko postavit ceno ?
Glej, Ti točno veš, koliko si vložila v svoje delo. In toliko kolikor boš TI cenila svoje delo, tako ga bodo dojemali tudi ostali. Sej veš, kar je v tebi, se ti kaže na zunaj kot odnos okolice do tebe. Zato najprej poštimaj pri sebi, odgovori si na vprašanja … bodi samozavestna in brez slabe vesti, ker je nimaš za kaj imeti….če delaš v skladu z energijami, ki pravijo, da energijska izmenjava MORA biti, potem to sprejmi kot dejstvo in pogumno RECI ( že napačno besedo si uporabila – ne fehtaš, ampak rečeš , kdor jezika špara…poznaš pregovor ) in postavi si tako ceno, da boš z njo zadovoljna…saj veš, če z čim nisi ravno zadovoljen, je pretok energije oslabljen…Kar pogumno!
17. 3. 2010 ob 16:45 #1829KarlaČlanHvala, Ana. Bo držalo.
Pa še odgovor na vprašanje, zakaj mi je težko postavit ceno. Ker vidim, da ljudje (konkretno ti, za katere delam) nimajo denarja in potem mencajo in na očeh vidim, da jim je težko (ne zaigrano) – zato mi je težko. Pa se sprašujem, kdaj bodo v moj lajf začeli kapljati tisti s polnimi denarnicami , najbrž takrat, ko jih bom “privabila” s pravilnim, zdravim gledanjem na denar. Morda takrat, ko mi ne bo težko postavit prave cene, ko se bom začela cenit,ne?
Pozdravček!
17. 3. 2010 ob 17:12 #1831ar3kaČlanKarla wrote: ko se bom začela cenit,ne?
Dostikrat znamo dajati, me znamo pa sprejemati. A sprejeti je enako pomembno kot dati – vse je v ravnovesju.
Veliko ljudi (pa ne mislim nujno, da si to ti!) ima o denarju slabo mnenje – kot da je nekaj umazanega. Seveda ga zato ne pritegnejo v življenje. Glej na denar samo kot na obliko energije – kot na sredstvo izmenjave energije. Glede denarja se mi zdi dober tale rek: Sprejmi denar s hvaležnostjo in skrbnostjo, zapravi pa ga brezskrbno.
17. 3. 2010 ob 18:25 #1834tadej pretnerModeratorKarla wrote: Pozdravljeni!
Morda vprašanje ne sodi ravno v rubriko duhovna rast – ali pa, saj denar je navsezadnje energija in če imaš “probleme” z denarjem, imaš nekje moten pretok energije, ali kako?
Izgrajevanje ustreznega odnosa do denarja je absolutno duhovna kategorija. Zato – nihc sekiren, forum si zadela.
Karla wrote:
V glavnem, ves čas mi naproti prihajajo ljudje, ki pričakujejo, da jim usluge (delo, s katerim se trenutno ukvarjam) opravim zastonj ali pa za neko simbolično ceno. Do sedaj mi je to bilo nekako razumljivo, zadnje čase (odkar sem začela delat na sebi) pa me moti. In sedaj ne vem, ali je to pokazatelj, da se moram bolj odločno (ali kot pravi Marjan – z energijo izza) postaviti zase in zahtevati ustrezno plačilo, ali pa mi ti ljudje enostavno kažejo, da se moram naučiti dajati brezpogojno.
Saj nimam nekih finančnih težav, daleč od tega, vedno so nekako računi plačani in večino, kar želim, dobim, ampak to ni to…, ker moram druge “fehtat”, kar pa je meni zelo težko, kot mi je težko tudi postaviti ceno za svoje delo, ki ga sicer opravim dobro in z veseljem. Nekje tuki nekaj ne štima, nekje sem se zahakljala, pa ne vem, kje….najbrž ravno v moji glavi
Totalno te štekam, saj sem tudi sam podobne probleme rešil šele pred kratkim.
Pri tebi (kot je bilo tudi pri meni) ni poanta v tem, da se postaviš za karkoli povezano z denarjem bolj odločno, ampak z bolj usklajeno energijo. In sploh ne gre za to, da recimo svojega dela ali sebe ne bi cenila.
Naš jaz je sestavljen iz večih podjazov. Za tale primer so pomembni naslednji:
– bazični jaz (tisto, kar si v svoji biti)
– idealni jaz (po Freudu superego), ki je odvisen od tvojih vgrajenih vrednot, povezanih z denarjem in z ljudmi
– zaključni jaz (del nas, ki se razvije glede na reakcije okolice, ki je tudi različen glede na okolje, v katerem delujemo, vsebuje pa tudi kolektivna prepričanja)-Če imamo v odnosu na neko življenjsko področje (v tem primeru denar) med temi elementi jaza neskladje, nam na tem področju ne bo šlo dobro. Zadeva je še bolj zanimiva – upam si trditi, da gre za neskladje med posameznimi elementi jaza na vsakem življenjskem področju, na katerem s kvaliteto izkušenj nisi zadovoljna. Načeloma bi torej lahko rekli – poglej, kako ti na posameznem življenjskem področju gre in vedela boš, v kakšni meri so sestavni deli tvojega jaza glede na to področje harmonični.
Moj primer: Do pred 4 leta nazaj sem bil hiperaktiven. Hodil sem v službo in poleg tega delal še marsikaj. Potem pa sem službo pustil in stvari, s katerimi sem se ukvarjal, delal doma. Šlo mi je precej dobro, pravzaprav sem imel več denarja kot prej in ves čas sem razmišljal o tem, da to ni normalno, da s tem nekaj ne bo v redu … Kako imam lahko denar, ko pa sem doma. In potem je vedno paralelno prišlo do situacij, da je ta denar tudi “odtekel”. Upam, da verjameš, da gre pri vsem, kar se nam dogaja za odziv vesolja na naša najgloblja prepričanja. Zato poglejva, kaj se je pri meni zgodilo?
– Moj idealni jaz je znal ustvariti okoliščine, ki so mi v lajf pritegnile denar.
– Moj zaključni jaz tega denarja ni znal sprejeti, imel je do tega dotoka pomisleke.
Rezultat: Denar je pritekal in odtekal.Treba bo torej preveriti vsa prepričanja, povezana z denarjem, jih ozavestiti in uskladiti. Če si človek, za kakršnega te imam, boš pri formiranju cene vedno upoštevala tudi splošno finančno situacijo folka. Lahko bi sicer dvignila cene in se zanašala na tiste z globljimi žepi, a bi na ta način spet delala proti sebi. Ravno danes sem se recimo pogovarjal z enim frendom o cenah, po katerih prodajam kristalna nihala – v Ahatu so po 18 Eur, jaz pa jih imam po 5 Eur. Rekel mi je, da bi moral ceno absolutno dvigniti. Pa ne mislim tako. Imam računico in rabim občutek, da svoj denar zaslužim na pošten in korekten način. Če bi cene dvignil, bi ta občutek trpel (notranje neskladje) in zihr bi prišlo do okoliščin, v katerih bi denar izgubil. Dejstvo pa je, da vsi nimajo takšnih problemov. Eni lahko nabijejo ceno “tek tako” in vse se dobro isteče – zato, ker nabijanje cene ni v protislovju z njihovimi najglobljimi prepričanji.
Proti sebi ne moreš delati. Še naprej stavi (tudi) na občutek, ki ga imaš, ko nekomu, ki si drage storitve ne more privoščiti, nekaj narediš za zanj dostopno ceno. Če boš delala tako, da boš srečna, bo vedno dovolj denarja. Če pa boš druge sicer z nizkimi cenami razveseljevala, a boš hkrati zaradi teh nizkih cen sama s sabo nezadovoljna, pa se ne bo odprlo. Dobro zrihtaj …17. 3. 2010 ob 19:28 #1836KarlaČlan17. 3. 2010 ob 19:29 #1837KarlaČlanVau, kolk je pa to dobro slišat, da je tudi Veliki Tadej imel nedavno podobne probleme (pa brez privoščljivosti)
Ja, točno to. Notranje sem “narejena” tako, da tri
dni ne bi mogla spat, če bi komu zaradi tega, ker moram pač plačati nek
račun, računala kak evro več. A od “zunaj” non stop poslušam, kako sem
kao dobra in da bi lahko od tega bajno živela. In potem moj um –
zunanji jaz – temu začne nasedati in konflikt je tu.Hvala za odgovor, popolnoma se strinjam!!!!
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.