Delo z nihalom

[Robert Zupančič]

tadej pretner wrote:

Znanje na ravni razuma je najtesneje povezano z interpretacijo intuitivnih občutkov. Štala pa je, ko si s tem, kar znaš identificiran in si prepričan, da so vsi drugi pogledi napačni.

V glavnem, od vseh vibracij/informacij, ki jih zaznava naša podzavest jih pride v polje naše zavesti neprimerno manj kot 1%. Tiste, ki pridejo, si pa razlagamo na osnovi naučenega in prepričanj. Zato me VEČINA kanaliziranj, knjig, napisanih po “nareku boga”in vidcev niti najmanj ne zanima, sploh takšnih, ki na svojih videnjih gradijo svoj image.

Nekaj jih pa seveda je, s tem, da imajo tudi tisti redki izbranci, ki “dobro zadanejo”, te zadetke običajno le na določenih področjih. A spet se pojavlja en problem – kaj pa če me recimo njihova videnja prepričajo le zato, ker je neko videnje v skladu s strukturo mojih prepričanj?

Tole primerjavo sem sicer že uporabil, a jo bom še enkrat: Naše šanse, da dogajanje okoli nas vidimo objektivno, so neprimerno manjše, kot so šanse mojega psa Boštjana, da dojame vsebinsko poanto knjige Pod svobodnim soncem.

Seveda je interpretacija intuitivnih zaznav vezana na razlago na osnovi naučenega in prepričanj. Naučeno so pogojni odzivi, ki smo se jih naučili v ranem otroštvu, prepričanja pa se zgradijo na njihovi osnovi, ampak, kaj se zgodi, ko se dvigneš nad svoje pogojne odzive? Ostane samo čista zavest v smislu notranjega Vedenja. Seveda pa je problem človeka DVOM v te zaznave. In ne vem, če je notranje Vedenje tako zelo povezano z razvojem zavesti, sploh, če je ta obremenjena s pogojnimi odzivi. Če si prej citiral vzhodnjaške izreke, naj še jaz citiram nekaj, kar je povezano s tem, kar želim povedati. Santrski izraz Ritam Bhara Pragyam pomeni zavest, ki POZNA SAMO RESNICO. To je naša ČISTA ZAVEST, raven življenja, od koder prihaja Vedenje. Notranje Vedenje je neposredno povezano s stanjem JASNOSTI, ko si si z nečin preprosto “na jasnem”. Kar se zgodi je, da ko informacija iz polja čiste zavesti v obliki notranjega Vedenja pride v polje zavestnega, se začne interpretacija na osnovi pogojnih odzivov ter dotedanjega znanja in izkušenj, ki ga je nekdo pridobil v življenju, ampak to nima veze s “točnostjo” notranjega Vedenja. Notranje Vedenje povzroča NAMERE, to so misli, ki pridejo spontano iz notranjega Vedenja ter mislimi, ki so plod pogojnih odzivov. V tem primeru proces sprejemanja odločitev navadno vodijo naše misli in naša čustva. To pomeni, da se niti ne odločamo sami, pač pa se namesto nas odločajo pogojni odzivi. V bistvu smo programirani, da reagiramo, ne da se odločamo. Pogojni odzivi PREHITIJO naše odločitve, ki bi temeljile na notranjem Vedenju, zato pa toliko ljudem ta koncept vzbuja toliko nejasnosti in celo odpora.

ROBERT ZUPANČIČ

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Robert Zupančič wrote: ]

Seveda je interpretacija intuitivnih zaznav vezana na razlago na osnovi naučenega in prepričanj. Naučeno so pogojni odzivi, ki smo se jih naučili v ranem otroštvu, prepričanja pa se zgradijo na njihovi osnovi, ampak, kaj se zgodi, ko se dvigneš nad svoje pogojne odzive? Ostane samo čista zavest v smislu notranjega Vedenja. Seveda pa je problem človeka DVOM v te zaznave. In ne vem, če je notranje Vedenje tako zelo povezano z razvojem zavesti, sploh, če je ta obremenjena s pogojnimi odzivi. Če si prej citiral vzhodnjaške izreke, naj še jaz citiram nekaj, kar je povezano s tem, kar želim povedati. Santrski izraz Ritam Bhara Pragyam pomeni zavest, ki POZNA SAMO RESNICO. To je naša ČISTA ZAVEST, raven življenja, od koder prihaja Vedenje. Notranje Vedenje je neposredno povezano s stanjem JASNOSTI, ko si si z nečin preprosto “na jasnem”. Kar se zgodi je, da ko informacija iz polja čiste zavesti v obliki notranjega Vedenja pride v polje zavestnega, se začne interpretacija na osnovi pogojnih odzivov ter dotedanjega znanja in izkušenj, ki ga je nekdo pridobil v življenju, ampak to nima veze s “točnostjo” notranjega Vedenja. Notranje Vedenje povzroča NAMERE, to so misli, ki pridejo spontano iz notranjega Vedenja ter mislimi, ki so plod pogojnih odzivov. V tem primeru proces sprejemanja odločitev navadno vodijo naše misli in naša čustva. To pomeni, da se niti ne odločamo sami, pač pa se namesto nas odločajo pogojni odzivi. V bistvu smo programirani, da reagiramo, ne da se odločamo. Pogojni odzivi PREHITIJO naše odločitve, ki bi temeljile na notranjem Vedenju, zato pa toliko ljudem ta koncept vzbuja toliko nejasnosti in celo odpora.

ROBERT ZUPANČIČ

Pa poznaš koga, ki je tako deidentificiran, da v
zvezi z njim pahko govoriš o stanju čiste zavesti? Hm, jaz žal ne.

Lej Robert – človek lahko ohranja zavestnost v
hari in ko to dela dovolj dolgo, vzpostavi stik z instinkti in intuicijo, ki ga
vodita v smislu jasnosti. Kaj hočem reči – preprosto o ničemer ne razmišlja,
ampak deluje. Vodi ga življenjska sila. Nima dvomov v tisto, kar počne.

Ko pa začneš takšne in drugačne stvari
interpretirati, se začne pa štala. In v komentarju Jankovega posta sem govoril o
tem.

tadej pretner2014-01-09 17:28:49

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[janko]

ajm bek
vidim, da se je debata razvila. fajn.
no, jaz bom najprej zaključil z nedokončanim.

Robert Zupančič wrote:

janko je napisal/a:

To zahteva že malo daljšo razpravo, ki pa presega okvir te replike, zato se bom tukaj sedaj zaenkrat ustavil.

Ja, se strinjam. Tudi sam nisem resno niti še začel govorit, če bi bila rdeča nit debate vedenje ali zavest, ampak teh debat se načeloma niti ne udeležujem.

V svoje notranje Vedenje ni potrebno DVOMITI, ker je to aksiom. Če je potrebno v kaj dvomiti, je to RAZUM in človeška LOGIKA, v notranje Vedenje pa prav gotovo ne. Pa vendar bom zelo neposredno odgovoril na tvoj del posta, ki sem ga dojel kot nekakšen očitek, ki morda leti celo name osebno, zato bom tudi osebno odgovoril v povezavi z radiestezijo.

no lepo, hahahahahaha. nisem niti pike do konca pritisnil, da je konec debate o vedenju in ewo…
takoj je nujna glasna replika…
ideja, da v svoje notranje vedenje ni potrebno dvomiti, ker je aksiom, mi je podobno smešna, kot mi je smešna ideja, da izjema potrjuje pravilo.
sem namreč mnenja, da je prav v svoje vedenje nujno, konstruktivno in samoumevno dvomiti iz več razlogov. bom pojasnil:
kot jaz razumem vedenje je nekako takole:
bom kratek in zato bo
veliko prostora za ugovarjanje, ampak ne se prosim zapenjat na malenkosti, ker bom
zelo posplošil, da samo okvirno povem svoj point.
že nacisti so (pazi
zdej to) VEDELI (in tudi precej uspešno prakticirali), da če folku dosti dolgo časa govoriš karkoli, bo folk
to prej ali slej začel verjeti. in ko nekaj verjameš… si samo še korak
do vedenja.
torej… vsak ima neko svoje vedenje. nekateri so do njega prišli po neki svoji poti, bodisi z ućenjem, raziskovanjem, razmišljanjem, opazovanjem….nekateri pa so to svoje vedenje privzeli od drugih, ker jim je bilo pač sugerirano, privzgojeno, usiljeno….vedenje je lahko tudi intuitvno, ampak to zame ni razlog, da se v njega ne bi podvomilo.
ampak… nekateri imajo svoje notranje vedenje za edino resnico, nekateri svoje vedenje sproti pozabljajo in spreminjajo, nekateri ga po potrebi prilagajajo okoliščinam, nekateri pa tudi v svoje vedenje ves čas dvomijo. in ko se jim to vedenje že spremeni-nadgradi-razvije… oni še kar dvomijo. tudi sam sodim med dvomljive iz razlogov, o katerih sem pisal malo višje.
tukaj bi lahko dodal še kakšno kategorijo… npr. tiste, ki itaq vedo o vsem vse. najdeš jih vsepovsod, najlažje pa po gostilnah in najbolj prav ima tisti, ki je najglasnejši. le ti so tudi s svojo pametjo edini res zadovoljni, ker so mnenja, da je imajo največ. samo seveda-sreče pa nimajo in zato njihova pamet ne pride do izraza. po njihovem mnenju seveda, ker so pač žrtve…
torej kot že rečeno… vedenje ima vsak. tako ali drugačno, pridobljeno tako ali drugače. in pazi zdej spet to: vsak ima tudi prav… zase in na svojem nivoju zavedanja.
in zdej, če potegnem črto:
vsi smo pravzaprav na istem. vsi smo svoja individualna zavest na svojih nivojih in istočasno del večje kolektivne zavesti. vsi tudi nujni, edinstveni in nepogrešljivi.
in ker je zavest verjetno nekaj večnega oz. nekaj, kar trenutno niti še ne razumemo in ker je ta kolektivna zavest očitno še živa, je živa lahko zato, ker se ves čas razvija. in razvijamo jo nevede in neizbežno vsi, vsak na svoj način in na svojem področju, kjer pač delujemo. pri razvoju kolektivne zavesti ni bolj ali manj pomembnih delov. smo samo različni. tudi jablana ima korenine, veje, liste in cel kup sestavnih delcov… vsem pa je skupni cilj: jabolko. no ja… prispodoba ni lih neki, ampak ajde….

no, zdej sem na hitro (čeprav seweda je to lahko filozofiranje v nedogled, ampak jooojjjj.. se ne grem) pojasnil, kako sploh razumem vedenje in to samo zato, da zdaj lahko v par besedah pojasnim še, zakaj sem na začetku tega posta rekel, da se mi zdi nujno dvomiti v svoje vedenje.
torej:
če nekdo v svoje notranje vedenje ne dvomi, potem je:
-ali nehal razmišljati,
-ali nehal izkušati,
-ali nehal delovati,
-ali je non stop na opojnih substancah,
-ali se nehal izobraževati

…

in obtiči tam, o čemer sem pisal malo prej v svojem prejšnjem postu.
vse ostalo se torej razvija, tisti pa ostaja pri svojem notranjem vedenju in cepeta na mestu in če pri tem ne-dvomu vztraja predolgo, se mu lahko zgodi, da ga po desni prehiti tudi pes Boštjan.
kljub temu pa tudi zanj ni še vse izgubljeno. ko ga začnejo prehitevati res vsi po vrsti in če še kar vztraja s svojim ne-dvomom, se prej ali slej zgodi, da ga kljub vsemu s kritično maso potegnejo za sabo Boštjan in vsi ostali, kateri so si dovolili dvomiti v svoje notranje vedenje, se s svojim dvomom vase ne omejevati in so bili gonilna sila razvoja svoje, istočasno pa tudi kolektivne zavesti in za razvoj kolektivne zavesti niti ni pomembno, na katerm “nivoju” je vsak posameznik, ampak je pomembno, da se vsak posameznik (oz. vsaj toliko posameznikov, da je izpolnjena kritična masa) razvija!!!
no, tko nekako bi bilo po mojem trenutnem notranjem vedenju, v katrega seveda z lahkoto tudi dvomim, ampak, dokler nimam boljše ideje, pač zame drži tole.
čeprav… mater… bom pošten in priznal, da imam res še neke ideje, ki pa se mi zdi, da bi se ta trenutek slišale pa res prav bogokletne.

V svoje notranje Vedenje ni potrebno DVOMITI, ker je to aksiom. Če je
potrebno v kaj dvomiti, je to RAZUM in človeška LOGIKA, v notranje
Vedenje pa prav gotovo ne. Pa vendar bom zelo neposredno odgovoril na
tvoj del posta, ki sem ga dojel kot nekakšen očitek, ki morda leti celo
name osebno, zato bom tudi osebno odgovoril v povezavi z radiestezijo.

če
sem uspel pojasniti, zakaj se mi zdi nujno dvomiti celo v svoje
notranje vedenje, potem je upam samoumevno, da se mi zdi dvomiti v
človeški razum in logiko še toliko bolj nujno.
ne, nič ni letelo namenoma nate osebno, je pa res, da pač nisem dober retorik in sem velikokrat nerazumljiv tudi sam sebi, hahahhahaha.
naprej… bom mogoče jutri. zdaj sem zaspan. ampak v to… pa ne dvomim

Lepo je če deliš

[Robert Zupančič]

Janko, notranje Vedenje je notranje Vedenje: ni “nadgradljivo”, razvijajoče se itd. Imam občutek, da ves čas zamenjuješ notranje Vedenje za zavestno “vedenje” uma. Vsaj tako je jasno razbrati iz primerjav z Nacisti. Oni niso delovali iz notranjega Vedenja, pač pa iz zavestnega umskega “vedenja” oz. drugače povedano iz PREPRIČANJA, pa smo spet pri pogojnih odzivih, nihalih itd. Zato pa je bilo njihovo vedenje POPAČENO in celo obsojanja vredno, ker je bilo proti človečno. No, najprej morava torej zastaviti definicije, da bova potem lahko o njih razglabljala, ker dokler jaz govorim o jabolkih, ti pa o hruškah, ne bova prišla nikamor, lahko pa vsak iz svojega brega pač zastopava svoja stališča, tudi to gre: )

Kaj sploh je notranje Vedenje? Je uvid, ki prihaja iz stanja ČISTE ZAVESTI. To je stanje, ki je OKRAJ naših misli, izkušenj in ne vsebuje nobenih objektov izkušenj, misli, prepričanj, pogojnih odzivov itd. Čista zavest je OZADJE, platno, na katerega se projicirajo vsi naši objekti izkušenj, in ko uvid prihaja iz tega stanja, govorimo o notranjem Vedenju, ki je PRED razmišljanjem, sodbami, pogojnimi odzivi itd. Tadej je omenjal, da je “jeba”, če pogojni odzivi PREHITIJO uvid, ki pride v polje zavestnega uma ter ga razumejo oz. interpretirajo po svoje. Ja, to seveda drži, vendar pa: kaj se zgodi, če uspeš sporočilo prestreči PREDEN pride v polje zavesti uma, torej ŠE PREDEN bi ga lahko preoblikovali pogojni odzivi, interpretacije glede na naše pretekle izkušnje itd.? Takrat bi imeli od tega verjetno veliko korist. No, in to se vsem nam OBČASNO (ne prav pogosto) dogaja povsem SPONTANO, ko nekaj preprosto veš in ti je kristalno jasno. Takrat ni nobene potrebe, da bi to moral razumeti razumsko ali premišljevati o tem. Gre za preprosto IZKUSTVO notranjega Vedenja brez potrebe po umskem analiziranju oz. razumevanju. Ker v trenutku, ko nekaj želiš RAZUMETI s svojim umom, padeš v kolesje pogojnih odzivov in lastnih interpretacij na osnovi preteklih izkušenj, torej na nivo Tadejevega psa, ki ni sposoben razumeti poatne knjige Pod svobodnih soncem. To je takrat, ko PREMIŠLJUJEŠ o stvareh in jih poskušaš razumsko opredeliti, zato pa tudi padeš v DVOME. In zato sem rekel, da pri notranjem Vedenju ni potrebno nič dvomiti, ker je dvom tukaj povsem odveč. Če je v kaj potrebno dvomiti, so to zaključki razuma. V to je vedno smiselno dvomiti, in v tem pogledu ti dam zelo prav.

ROBERT ZUPANČIČ

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

Zadnji post od Roberta je dejansko opis osebnega VORTEXA. Pojavlja se tudi naziv ESENCA. Tisto, ki Janko razlaga je PROCES, kako priti do tega VORTEXA, kjer ni ,,zamud,, v obdelavi informacije zaradi pogojenosti. Spontanost je to (če prav razumem), da človek deluje preden se umsko zaveda. To delovanje mu pa prinaša mir, pač ni v napetosti, torej ne izgublja energije. Istočasno s delom na sebi se debeli ta povezava s osebnim VORTEXOM ali VEDENJEM in posledično se razvije nivo zaupanja, ki pelje v nadaljevanje tega procesa. Posledično se začnejo razvijati ,,novi,, načini zaznavanja. In človek ne bo rabil nihala ali karkoli od zunaj svojega telesa (ali bitja, if you wish). Človek ZAZNAVA svet (iluzija gor dol) preko 5 čutil. Sestavljen pa je iz fizičnega, emotivnega, mentalnega, eteričnega, astralnega, …. ODZIV pa je na več nivojih istočasno – emotivno mentalno fizično …. Tako, da je dejansko prav jasno zakaj človek išče metode primerjave . Da ve da ni stagniral, da ve, da njegovo delo ima ta učinek, ki je imel v nameri ali da ni pod vlivom pogojenega full full full. Zaznavanje v telesu pretoka energije je samo posebej fenomenalna zadeva, ampak še zmeraj je zelo na fizičnem nivoju. Moje osebno mnenje je, da tisto VEDENJE ali osebni VORTEX spremlja absolutno presentacija v fizičnem telesu, ampak se zgodi tako hitro, da to zavestno ne zaznamo. In nekako to izgleda kot info od drugje (mišljeno iz druge dimenzije v sebi, ni nujno, da od zunaj sebe). Zakaj fizično ? Zato ker delovanje/ne delovanje je preko fizičnega telesa. Osebno sem mnenja, da telo je fascinantno orodje in da je sposobno zaznati marsikaj in da sposobnost tega zaznavanja je odvisna od debeline štale, ki preprečuje pretoka energije. Če bi človek rabil nekaj izven sebe, da lahko napreduje, bi mu narava (ali bog ali koga šiša kdo…) to že dal pri rojstvu v telo. Se pa strinjam s tem, da delo s nihalom je eden od prvih korakov, da človek sploh sprejme idejo, da je on osebno nekako povezan. Potem sledi sprejemanje ideje lastnega telesa in zavedanja se sam sebe v celoti (zaznavanje energetskih sprememb v lastnem telesu). Nihalo je kot avtobus. Greš iz točke A v točko B. Kadar prideš v točko B zamenjaš avtobus. Je pa zraven v času potovanja iz A v B v poteku PROCES.

Vsi imate prav, samo vsak od vas je v različnem avtobusu (in ne mislim se niti za sekundo spuščati v polemiko ali je kdo dalje ali več ali bolje ali… zato ker to ni pomembno).

Če pa bi pogledali iz vidika Transurfinga in različic, … vsi od vas bi se lahko ,,prenesli,, v različico, ki ponuja tisto, ki je zaželjeno (ne me j***t v glavo zaradi besede želja, zato ker ni momentalno pomembno). Ampak zadeva je ista kot pri osebnem VORTEXU ali VEDENJU. Štala je plast in dokler je štala, ni pretoka ali premika.

Tako kot jaz razumem mojstre, dejansko različni načini zaznave so nekako stranski učinek osebnega razvoja. Samo dokler tam človek ni, pač je na trasi avtobusa 235  in lahko šteje koliko ima prstov ali bere o tem kako imamo možgane v solar plexusu, …. pač RAZUME in DVOMI.

snowcat

Lepo je če deliš

[janko]

tadej pretner wrote: Naše šanse, da dogajanje okoli nas vidimo objektivno, so neprimerno manjše, kot so šanse mojega psa Boštjana, da dojame vsebinsko poanto knjige Pod svobodnim soncem.

ti se smeješ, jes se pa komot strinjam.

nikakor namreč ne bi podcenjeval pasjega notranjega vedenja. čist verjamem, da on gasilsko sireno sliši že prej, preden se res zatuli. meni recimo se velikokrat kej tacga ne dogaja.

Pod svobodnim soncem sem prebral najmanj 10x. Pa še par takih knjig je.
Zakaj?
Ko se prenažrem bluzenja in brskanja po vsem, česar ne razumem, mi paše mal odklopa.
In pri teh odklopih mi na misel ne pride karkoli reskirat in se poslužujem samo preverjeno dobrih stvari. ena takih je pod svobodnim soncem.
in zdej… če se vprašam, kaj bi bla vesebinska poanta… in če bi se moral odločiti samo za eno, bi imel resno dilemo. brezpogojno notranje vedenje mi očitno ne laufa do mere, da bi lahko izpostavil samo eno poanto in ker v svoje notranje vedenje dvomim, oz. se zavedam, da ima vsako vedenje kratek rok trajanja, bi kmalu našel še drugo, tretjo, četrto poanto…
treba je pa izpostavit samo eno…in kaj zdej?
nihalu očitno ni za verjet, če ne veš odgovora tudi že brez njega, torej bi bilo neuporabno za ta primer.
lahko bi pa za mnenje uprašal Boštjana.
najprej bi mu dal seweda popit kozarec vode… pol se je treba nekak sprostit in bi ga mal počohu, se mu mal prilizoval… in pol bi ga nehu čohat, pogledu direkt u očke in prou ljubeznivo uprašu.
in ker boštjan govori jezik brezpogojne ljubezni in ker ga jes ne razumem do mere, da bi mu lahko brezpogojno zaupal, bi moral odgovor razbrati iz njegovih reakcij.
in zdej… če bi me boštjan s smrčkom mal polubčku, pa ušes poliznil pa to…
je odgovor jasen.
poanta pod svobodnim soncem je ena luštna romantična ljubezenska zgodba. potrjeno direkt iz čiste zavesti.
moja interpretacija te informacije seweda ni vprašljiva
btw. ne sprašuj me, kaj u resnici čista zvest je. važno, da iz nje dobim odgovore, v katere ne gre dvomiti
aja… morebitna drugačna reakcija boštjana… ma dej… ne bod malenkosten. ljubezen se namreč izraža na veliko načinov

janko2014-01-10 19:50:23

Lepo je če deliš

[janko]

Robert Zupančič wrote: No, najprej morava torej zastaviti definicije, da bova potem lahko o njih razglabljala, ker dokler jaz govorim o jabolkih, ti pa o hruškah, ne bova prišla nikamor, lahko pa vsak iz svojega brega pač zastopava svoja stališča, tudi to gre: )

ROBERT ZUPANČIČ

robert, res hvala za vsa mnenja.
u resnici sem res prišel samo po mnenje o radiesteziji in še to o zelo ozkem področju le te.
in ja, nikamor ne bi prišla. ti si 3x povedal isto na 3 različne načine, jaz tudi 3x isto na 3 načine.
seveda bi o vsakem stavku tega tvojega komentarja jaz lahko napisal celo stran nazaj.
u resnici res niti ni pomembno. vsak ima pač svoje mnenje ali vedenje, če želiš in po moje je celo prav tako. kot sem že rekel. pomembo je, da gremo vsi naprej, pa kjerkoli že smo.
kjer je več ljudi na kupu in kjer je sklepčnost velika, to meni itaq ne pove nič drugega kot to, da se tam malo razmišlja.
trenutno me zanima popolnoma drugačen pristop k vsem tem stvarem in o tem bom napisal kasneje, ko se bom vrnil od filozofije nazaj na radiestezijo oz. kaj sem želel, da bi si z njo pomagal, čeprav sem tudi to že takoj na začetku napisal.
v resnici sem prvi, ki najbolj verjamem mnogim nepreverljivim stvarem, ampak kar pa je že znanega, raziskanega in kar nekateri glasno govorijo-te in zagovarjajo-te, pa sem tudi prvi, ki v vse to dvomim, ali res bolje rečeno, vse to jemljem samo kot trenutno resnico ali trenutna dejstva.
zavest se spreminja in z njo vred vse in to na vseh nivojih. po teoriji singularnosti se bo vse spreminjalo še hitreje in vedno hitreje. in prav zaradi tega bo tudi vedno več dvomljivcev.
upam vsaj, no

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki