Delo z nihalom

[janko]

uf… škoda… in hvala useen.
sej zdej… tegale odgovora tut ne razumem glih najbolje… ker pač… mi je vse to precej novo.
samo zgleda, da ni nikjer nobenih bližnjic. use moram sam
skratka… mal sem začel prebirati tut o radiesteziji… točno in samo s tem namenom, da bi znal sam kej pomerit in da bi vedel, kako to sploh use skupi deluje. neki bajaličarji, k lapajo rezultate v bovisih, a ne vedo, kaj bovis je… so mi mal tko no… približno, kot da bi kovanec u luft metal, ampak jes bi pa useen rad mal bolj zanesljive rezultate.
skratka… zdele berem mal okoli tega…
no in ewo prve dileme… slučajno knjigo Igorja Zierenfelda, izdano leta 2003… in že on sam pravi, da je to nekako večno neraziskano področje in ewo… zdej nej jes berem 10 let stare cajtunge?
k že u štartu ne vem, kaj še drži, kaj ne več, kaj je glih obratno…
pol sem nekje neki bral tut tvojega… že pred časom… in se spomnim, da me je spominjal na astrologijo… to je tako… če je to tako, če pa je to tako in tisto ni tako, potem pa je to tako, razen, če slučajno tisto… … skratka… ena velika zmeda. (mislim, da se je šlo neki okoli merjenja čaker) načeloma čist verjamem oz. sem ziher, da npr. astrologija deluje, samo sem pa zelo skeptičen do interpretacij… ampak kljub usemu, neke osnove pa useen lahko z relativno verjetnostjo držijo. podoben filing imam za radiestezijo in to, kar mene zanima pri radiesteziji, je tisto, po moje najbolj osnovno, kar je možno. torej… samo meritve. nobenih diagnosticiranj, k zakomplicirajo stvar, nobenih napovedovanj, nobenih pogojevanj… striktno samo meritve in to se mi je pa zdel, da bi se pa skori nekako lahko dal do ene sprejemljive verjetnosti naštudirat.
pomislil sem tut na to ja, da kljub usemu lahko nehote uplivaš na rezultat meritev, ampak tut to bi se dal nekako rešit, če bi merila pač dva radiestezista z nihali. eden bi meril pred upravljanjem in takrat bi bil lahko čisto nevtralen, ker bi enostavno samo meril stanje… drugi, ki ne bi vedel ničesar niti o prejšnjem stanju pred upravljanjem, niti, da je bilo sploh kej upravljano na določeni stvari, pa bi spet neobremenjeno in nepristransko lahko izmeril rezultat po opravljenem upravljanju. pač… mal razmišljam o variantah, kako bi se dalo kljub usemu to nekako merit.
ampak do tistega okoli zaznavanja… joj… kle pa mi pade firnik dol. sem pa videl že tolk “izurjenih”, k so pa tko u temo brcal s svojimi občutenji, da pa rajš niti ne pomislim na to kot opcijo. tut o ženskih intuicijah in 6. čutih in te fore… lej… ne bi jim zaupal niti plišastih oslov past.
seweda imam tut svoje zaznavanje… ampak… mater… tut svojemu zaznavanju ne bi na slepo zaupal oslov past.

kar pa se tiče, da coprniške metode delujejo najbolš, kadar si usmerjen na spremembe in se jih zavedaš…. e… sej točno to je razlog za vse tole moje teženje… ker… so bili rezultati teh mojih coprniških metod taki, da rajš ne powem na glas in jim niti sam ne verjamem in točno zato bi rad kej izmeril. no… ne samo zato… ampak tudi zato, da bi lahko spremljal spremembe, po potrebi naknadno še kej copral… pa to…
ampak preweč duwat se pa tut ne smem. ker… če bi bil jes res tko dober, pol bi blo kljub usemu že marsikej drgač na swetu. čeprou seweda… nikol pa tut ne bomo vedel, če ne bi swet že razfukal, če ga jes s swojimi upravljanji usak dan sproti ne bi rešewal, hahahhahahahahahaah
no… ampak… usaj fuk bi bil pa ziher pošteno potalan
skratka… bom še mal brskal in še kdaj za mnenje žical. hwala še 1x.

Lepo je če deliš

[Robert Zupančič]

Janko, glede tvojega pisanja in vprašanj bi povedal samo naslednje:

1. radiestezijsko meriti rezultate svojega dela NI verodostojno, niti objektivno, ker je vpleten človeški faktor. Sicer ne vem, zakaj bi moral “meriti” rezultate svojega dela, če so lepo izpričani v praksi – pa čeprav subjektivno od klientov, ampak OK, želiš pač imeti v rokah nekaj bolj “oprijemljivega”. V tem pogledu bi bilo veliko bolje npr. slikanje avre ali kaj podobnega.

2. Tudi z bovisi si ne boš kaj dosti pomagal, ker je to IZMIŠLJENA enota radiestezistov in nima nobene osnove v fiziki. Prav tako ni neke enotne lestvice oz. kriterija, po katerem bi se merili bovisi. Kar želim povedati je, da vsak radiestezist po svoje izmeri število bovisov. Res da obstajajo neke univerzalne rozete, vendar pa bo nekdo še vedno na nekem prostoru ali predmetu izmeril 1000 bovisov, spet drug na istem mestu 10.000 bovisov, oba pa bosta trdila, da je izmerjeni rezultat v redu oz. dokazuje dobro stanje. Tole z bovisi je bil neuspešen poskus postavljanja nekega merskega standarda v radiesteziji, ki pa ni uspel in tudi Tadej v svoji holilstični radiesteziji kot vem, NE uporablja bovisov pri svojih meritvah.

3. Radiestezija je v veliki meri odvisna od notranjega Vedenja oz. intuicije, na kar je v svojem odgovoru namigoval tudi Tadej, tvoj problem pa je, da si pogojen s Temeljnim pogojnim odzivom, ki se imenuje Ignoriranje svoje intuicije. Stavit grem, da so ti v otroštvu uspeli vcepiti precej razočaranja na področju lastne kreativnosti (recimo, ko si popisal steno in se želel pohvaliti pred starši, doživel pa si hladen tuš), na osnovi katere si nekoč na ravni občutkov sprejel odločitev, da se ti “ne splača” zaupati intuiciji, to pa se ti je tudi pozneje velikokrat potrdilo v življenju, ko si imel neke notranje uvide in “slutnje”, pa se niso uresničile. Ker si notranje Vedenje zamenjal s pogojnimi odzivi, kot na primer pričakovanji ali projekcijami (pričakovanje negativnega izida v prihodnosti), te je to še bolj odpeljalo stran od razvijanja in zaupanja notranjemu Vedenju. To bi bilo morda zate bolj pomembno področje, da ga razvijaš kot radiestezija, saj v primeru dobro razvitega notranjega Vedenja oz. intuicije in BREZPOGOJNEGA ZAUPANJA vanj, NE boš več potreboval nobenih bovisov, nihal in drugega balasta.

ROBERT ZUPANČIČ

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

Robert Zupančič wrote:
…….

3. Radiestezija je v veliki meri odvisna od notranjega Vedenja oz. intuicije, na kar je v svojem odgovoru namigoval tudi Tadej, tvoj problem pa je, da si pogojen s Temeljnim pogojnim odzivom, ki se imenuje Ignoriranje svoje intuicije. Stavit grem, da so ti v otroštvu uspeli vcepiti precej razočaranja na področju lastne kreativnosti (recimo, ko si popisal steno in se želel pohvaliti pred starši, doživel pa si hladen tuš), na osnovi katere si nekoč na ravni občutkov sprejel odločitev, da se ti “ne splača” zaupati intuiciji, to pa se ti je tudi pozneje velikokrat potrdilo v življenju, ko si imel neke notranje uvide in “slutnje”, pa se niso uresničile. Ker si notranje Vedenje zamenjal s pogojnimi odzivi, kot na primer pričakovanji ali projekcijami (pričakovanje negativnega izida v prihodnosti), te je to še bolj odpeljalo stran od razvijanja in zaupanja notranjemu Vedenju. To bi bilo morda zate bolj pomembno področje, da ga razvijaš kot radiestezija, saj v primeru dobro razvitega notranjega Vedenja oz. intuicije in BREZPOGOJNEGA ZAUPANJA vanj, NE boš več potreboval nobenih bovisov, nihal in drugega balasta.

ROBERT ZUPANČIČ

Se ne trudim odgovoriti Jankotu. Imam monolog, ki reagira na odgovor s vprašanji in krog se ne zapira. Resno gledam otroke, razmišljam, da pogoj spontanosti in torej zaupanja je neka oblika nezavedanja na mentalnem nivoju (primer: glej kaj bi se lahko zgodilo => projekcija strahu)…
Hm,….osebno sem v fazi, kjer imam že toliko informacije od zunaj, da tudi tisti delček mene noter, ki je mogoče bil kaj blizu intuiciji je totalno zmeden, respektive njegovo delovanje omejujem s vprašanji tipa – kateri jaz zdaj govori, ali notranji sodnik (samocenzura) to podpira kot trenutek manipulacije, ali moje telo bolečine napohano z globoko podzavestno bolečino (travma iz zelo zgodnega otroštva, kjer ni bilo še kognitivne obravnave) vzdržuje status quo, ali katero polje me pa pelje na špageti, ali je ta notranji mir dejansko zamrznitev (odsotnost občutkov ali zaznavanja), ali …, ali…..ali, …. Drugače rečeno – tisto neko primarno zaupanje v sam sebe je šlo (zelo verjetno ga nikdar ni bilo, ampak zdaj se tega zavedam). V vseh ..šolah,, zmeraj rečejo, da občutek olajšanja ali poslabšanje zdrav.stanja so dokazi delovanja. Istočasno pa naši programi, pod_programi, pod_pod_programi, … nas vzdržujejo v stanju ,,no change,, in uporabijo tudi kreditiranje – torej dajo prostor za občutek olajšanja (glej alkoholika – klasičen primer, olajšanje je kredit in plačaš s zdravjem). Tako, da moja neka stična točka je šla v maloro.
Mogoče še to: jaz vem, da te različne meditacije, vaje, energetsko zdravljenje, Reiki, ….delujejo (zmeraj se mi prične dogajati in zmeraj zelo intenzivno v začetku, kadar pa ,,osvojim,, se mi izmuzne) Mislim da fora je v tem, da 1/ nekaj noter sabotira, razvrednoti in posledično se damo na lov za sigurnostjo (merilne metode) in 2/ se bojimo svojega ,,božanstva,, tega da smo kreatorji in da resno vplivamo na sebe in svet okrog sebe s našimi misli, občutki, … ali se tega zavedamo ali ne. Smo kot kompas, ki deluje ali ve ali ne ve, da tisto, ki na njega vliva je in se kliče magnetizem. Iščemo potrditev naših ugotovitev zunaj sebe. S tem izgubljamo energijo. Krog ostaja odprt.

snowcat

Lepo je če deliš

[janko]

Robert Zupančič wrote: Janko, glede tvojega pisanja in vprašanj bi povedal samo naslednje:

hvala, robert za tvoj odziv.
u bistvu sem na vse, o čemer pišeš že opisal s svojim prvim postom, ampak očitno nisem bil dovolj razumljiv, ker pač sem želel biti čim krajši in izpostaviti samo uprašanje in tudi pojasniti, zakaj me to uprašanje sploh zanima, ampak okej, pa bom še naknadno malo dopisal.

1. radiestezijsko meriti rezultate svojega dela NI verodostojno, niti objektivno, ker je vpleten človeški faktor. no, s tem si odgovoril na moje edino uprašanje. hvala. zdej, kolk se jes s tem strinjam, bom pa sam imel svoje mnenje, ko bom malo več prebral, sprobal, preveril, mogoče razumel… tudi tadej je rekel v to smer… ampak recimo Šturm pa pravi, da je vse izmerljivo. zdej se ne bom spuščal na nivo, da mogoče vsak berač svojo malho hvali, ampak pač zbiram mnenja. poleg tega sem tudi že v svojem postu izpostavil svoje dvome okoli teh verodostojnosti radiestezije in konec koncov je to tudi edini razlog, da sem sploh prišel še sem po mnenja. Sicer ne vem, zakaj bi moral “meriti” rezultate svojega dela, če so lepo izpričani v praksi – pa čeprav subjektivno od klientov, ampak OK, želiš pač imeti v rokah nekaj bolj “oprijemljivega”. V tem pogledu bi bilo veliko bolje npr. slikanje avre ali kaj podobnega. no, res se nisem želel spuščati v filozofijo, ampak če želim na tole odgovorit, pa se pač moram malo, čeprav je tudi to lahko razvidno iz prejšnjih postov. torej… grabovoi ne daje točnih navodil, točnih napotkov…. ampak spodbuja h kreativnosti, raziskovanju in predvsem delu. sam sicer ponuja kar nekaj tehnik, ampak poudarek je pa vedno na individualnem raziskovanju, ker se konec koncov samo tako dviga individualna zavest in posledično s tem tudi kolektivna, kar je tudi osnovni namen vse te filozofije, kakor jo razumem sam. in glede na to, da se spodbuja k individualnem pristopu in raziskovanju, sem seveda tudi sam pri teh upravljanjih nekatere stvari malo priredil po svoje in ja… me zanima, če sem jih priredil tako, da delujejo. sicer delujejo vedno, ker je že namera tega delovanja “pozitivna”, ker je v prvem planu namera dvig kolektivne zavesti, ampak če že nekaj počnem, me zanima, če delam uspešno in da bi to lažje verjel, bi mi pri tem seveda pomagali kaki izmerljivi rezultati. bili bi mi pomembni iz več razlogov, najpomembnejši pa je ta, da bi mi prav prišla informacija, kako uspešno delujem, ker k stvari pristopam na več načinov in da bi pač vedel, kateri pristop je uspešnejši in še sploh bi bili ti rezultati pomembni, ker se seveda s svojim delom in kreativnostjo ne mislim ustaviti, ampak se razvijati naprej. torej bi meni na nivoju zavedanja kjer sem, bili močno v pomoč kaki izmerljivi rezultati, za kasnejše primerjave… aja… mogoče bi moral omeniti še to, da moj namen ni biti neki zdravilec ali kaj podobnega in zato o klientih niti ne bi govoril, ker jih ni in jih ne bo. (no, okej… zarečeni kruh pa to…)
upravljanja pač izvajam po svojem navdihu, kadar sem v skupini pa po skupinskem in na osebnem nivoju samo, ko sem za to naprošen, kar pa do sedaj ni bilo velikokrat in še to vedno v krogu tistih, ki se “itaq poznamo in vsi počnemo isto”. je bilo res že tudi, da sem se ponudil, ampak to ponujanje tudi ni bilo ponujanje v smislu iskanja klientov, ampak z iskreno dobronamernostjo in na popolnoma prijateljskem nivoju in ne nivoju “klienta”.
o povratni informaciji “klienta” sem opisal primer bejbe z bolečinami v križu:če
dam primer… če eno bejbo boli križ… in ji naredim upravljanje… in
pol pravi, da je že takoj malo bolje, drug dan že bistveno bolje,
tretji dan pa že čist dober… potem… jes nimam pojma, zaradi česa je
do tega izboljšanja oz. spremembe prišlo. sej načeloma… je čist useen
zakaj, važno, da je dobro. ampak… mogoče je to čist placebo efekt…
mogoče je čisti slučaj, mogoče je kej tretjega… poleg tega… če naredim upravljanje s ciljem, da bi vsi starši na svetu poskušali svoje otroke razumeti še na način, na katerega sami še nikoli niso poskušali, ampak se pri tem poskusu razumevanja poskušali prilagoditi nivoju zavesti otroka, potem upam, da se strinjaš, da na rezultat tega upravljanja ne morem pričakovati fit bek informacije. bi mi bilo pa zelo v pomoč in bi mi dalo voljo in energijo za delo naprej, če bi iz drugih upravljanj imel informacijo, da so moja upravljanja uspešna. seveda mi je jasno, kako se sliši, kar sem pravkar napisal in zaradi takih stvari se nisem želel spuščati v filozofijo.
mi je pa všeč ideja z slikanjem avre ja. mogoče bo pa res kdaj prišlo prav. hvala.
2. Tudi z bovisi si ne boš kaj dosti pomagal, ker je to IZMIŠLJENA enota radiestezistov in nima nobene osnove v fiziki. Prav tako ni neke enotne lestvice oz. kriterija, po katerem bi se merili bovisi. Kar želim povedati je, da vsak radiestezist po svoje izmeri število bovisov. Res da obstajajo neke univerzalne rozete, vendar pa bo nekdo še vedno na nekem prostoru ali predmetu izmeril 1000 bovisov, spet drug na istem mestu 10.000 bovisov, oba pa bosta trdila, da je izmerjeni rezultat v redu oz. dokazuje dobro stanje. Tole z bovisi je bil neuspešen poskus postavljanja nekega merskega standarda v radiesteziji, ki pa ni uspel in tudi Tadej v svoji holilstični radiesteziji kot vem, NE uporablja bovisov pri svojih meritvah.
ja, sem tudi sam prišel do tega zaključka in sem v prejšnjih postih mogoče malo nespretno pojasnil, da tistih, ki omenjajo bovise itaq ne morem jemati resno. bovis je pa če se ne motim priimek nekega fizika in ne pove ničesar. kot bi rekel, da bom jutri ves dan doma, razen, če ne bom kam šel.

3. Radiestezija je v veliki meri odvisna od notranjega Vedenja oz. intuicije, na kar je v svojem odgovoru namigoval tudi Tadej, tvoj problem pa je, da si pogojen s Temeljnim pogojnim odzivom, ki se imenuje Ignoriranje svoje intuicije. Stavit grem, da so ti v otroštvu uspeli vcepiti precej razočaranja na področju lastne kreativnosti (recimo, ko si popisal steno in se želel pohvaliti pred starši, doživel pa si hladen tuš), na osnovi katere si nekoč na ravni občutkov sprejel odločitev, da se ti “ne splača” zaupati intuiciji, to pa se ti je tudi pozneje velikokrat potrdilo v življenju, ko si imel neke notranje uvide in “slutnje”, pa se niso uresničile. Ker si notranje Vedenje zamenjal s pogojnimi odzivi, kot na primer pričakovanji ali projekcijami (pričakovanje negativnega izida v prihodnosti), te je to še bolj odpeljalo stran od razvijanja in zaupanja notranjemu Vedenju. To bi bilo morda zate bolj pomembno področje, da ga razvijaš kot radiestezija, saj v primeru dobro razvitega notranjega Vedenja oz. intuicije in BREZPOGOJNEGA ZAUPANJA vanj, NE boš več potreboval nobenih bovisov, nihal in drugega balasta.
no ja… kaj naj rečem? najbolje, da čim manj, da ne boš ti podvomil o točnosti rezultatov svojega brezpogojnega zaupanja v svojo intuicijo pri oceni mojih problemov. če se hočem malo potrudit, ti seveda lahko pritrdim in najdem primerov cel kup, ko svoji intuiciji nisem zaupal in ja, še vedno je v marsičem tako (no… tukaj se mi sicer malo izgublja meja med intuicijo in razumom), ampak mislim pa, da si kljub usemu precej posplošil. če te prav razumem, potem mi ne gre skupi, zakaj si kljub usemu sploh dovolim imeti svoje mnenje ali dvome, če mi mogoče intuitivno ne bi bilo jasno, da glih vsakemu pa tudi ne gre vsega verjeti, pa ne glede na njegove titule, samozavestne nastope ali dolge vrste oboževalcev. sem zraven z lahkoto prištejem tudi svoje intuitivne dvome v cele inštitucije ali cele znanosti. precej skeptičen sem namreč na stroke, kjer sami izvajalci neke storitve priznavajo ali celo kot svojo referenco izpostavljajo, da so se v svojem delu izurili z izkušnjami. to je sicer pri vsakem delu tako, ampak posledice različnih del pa so tudi zelo različne, s tem, da nekateri zaradi nepreverljivosti svojega vedenja najraje niti ne bi za svoje delo odgovarjali. tako npr. nek astrolog, ki priznava, da je za svoje kakovostne analize potreboval leta in leta izkušenj posledično priznal, da je v letih nabiranja izkušenj delal napake oz. bil milo rečeno pomanjkljiv v svojem delu. in zdaj… kaj pa je z vsemi tistimi “klienti”, na katerih je on nabiral izkušnje in jim zaradi svoje neizkušenosti mogoče drastično obrnil življenje na glavo? kolateralna škoda nekoga, ki se napihuje z brezpogojnim zaupanjem v svoje vedenje? karma klienta? skratka karkoli, samo izvajalčev dvom v svoje vedenje ne pride v poštev?
v tem primeru govorimo o radiesteziji, kateri intuitivno nikoli nisem res zaupal in zdaj se mi kaže, da ji niti tisti ne, kateri z njo celo služijo. s čigavo intuicijo potem tukaj nekaj ne klapa?
in ja… sklicevanje na notranje vedenje, katero je v praksi nepreverljivo… e… to pa meni intuicija pravi, da naj ne verjamem pretirano brezpogojno. in če imam zaradi tega po kakšnih merilih problem… potem pa ja… ga res imam, ampak trenutno me to niti ne bremeni. me pa veseli, da če bom to kdaj razumel kot svoj problem, da se da na njem kaj narediti in se bom pač primoran prepustiti tistim, ki v svoje nepreverljivo vedenje brezpogojno zaupajo. moram pa pošteno povedat, da si pa tega niti slučajno ne želim, pa naj bo magari to moj še večji problem.
skratka… ne bi jaz preveč o notranjih vedenjih in kar se mene tiče, mi
je meter in štoparica kljub usemu pripomoček, katerega se ne sramujem
in sem pač na takem nivoju zavedanja in boh
pomagej. usaj glumim ne in to je pa tut neki vredno upam oz. če sem bolj natančen… meni je vredno predvsem to
sploh pa… sem se itaq hotel izogniti filozofiji in si želel samo dobre vile

ROBERT ZUPANČIČ

Lepo je če deliš

[Robert Zupančič]

janko wrote: precej skeptičen sem namreč na stroke, kjer sami izvajalci neke storitve priznavajo ali celo kot svojo referenco izpostavljajo, da so se v svojem delu izurili z izkušnjami. to je sicer pri vsakem delu tako, ampak posledice različnih del pa so tudi zelo različne, s tem, da nekateri zaradi nepreverljivosti svojega vedenja najraje niti ne bi za svoje delo odgovarjali. tako npr. nek astrolog, ki priznava, da je za svoje kakovostne analize potreboval leta in leta izkušenj posledično priznal, da je v letih nabiranja izkušenj delal napake oz. bil milo rečeno pomanjkljiv v svojem delu. in zdaj… kaj pa je z vsemi tistimi “klienti”, na katerih je on nabiral izkušnje in jim zaradi svoje neizkušenosti mogoče drastično obrnil življenje na glavo? kolateralna škoda nekoga, ki se napihuje z brezpogojnim zaupanjem v svoje vedenje? karma klienta? skratka karkoli, samo izvajalčev dvom v svoje vedenje ne pride v poštev?
v tem primeru govorimo o radiesteziji, kateri intuitivno nikoli nisem res zaupal in zdaj se mi kaže, da ji niti tisti ne, kateri z njo celo služijo. s čigavo intuicijo potem tukaj nekaj ne klapa?

Janko, hvala za tvoje iskreno razmišljanje. Marsikaj na področju ezoterike in alternative je nepreverljivo, vsaj v okvirih uradne znanosti. Tudi obstoj duša je nepreverljiv in vse, kar je povezano s posmrtnim. Za uradno znanost to preprosto NE obstaja, pika! Pa vendar skoraj VSA ezoterika temelji na konceptu duše, inkarnacije itd. Ljudje, ki vstopajo na to področje se vsaj v začetku zelo velikokrat lahko oprejo le na svojo VERO v vse te stvari, skoraj enako kot pri klasičnih vernikih, ki preprosto “morajo” VERJETI v vse, kar jih govorijo v cerkvi ali kakšni drugi verski organizaciji. Šele pozneje, ko človek začne razvijati ZAVEST, se počasi začenja pojavljati NOTRANJE VEDENJE, ki nadomesti to vero. In notranje vedenje je nekaj, kar ni povezano z razumom ali logiko. Je nekaj, za kar ne potrebuješ “metra in štoparice”, kot si se izrazil. Težava pri notranjem Vedenju pa je v tem, da zahteva POLNO ČUTENJE stvari, kar pa mnogim dela probleme, saj so globoko pogojeni še z enim Temeljnim pogojnim odzivom, ki pa se imenuje Upiranje temu, da bi polno čutili. Tudi to izhaja iz odločitve na čustveni ravni iz otroštva, kar ima za posledico, da si stvari ne dovolimo POLNO čutiti, pač pa jih ovrednotimo in poskušamo dojemati RAZUMSKO – skušamo jih razložiti s pomočjo logike. Morda tudi zato uradna znanost ne zmore dokazati stvari, za katere ti praviš, da so “nepreverljive”. Celo še več: ker se večina ljudi tako navadi zaupati svoji logiki in razumu, največkrat sploh ne prepozna notranjega Vedenja, ko se ta pojavi. Zato svojim razmišljanjem in logiki običajno dajo PREDNOST pred tem notranjim Vedenjem, ki pa je nekaj, kar imamo VSI, je spontano in NARAVNO. Res, da se ga da razvijati, vendar v smislu ZAUPANJA in opuščanja pogojnih odzivov, ki nam največkrat preprečujejo živeti po notranjem Vedenju. Notranje Vedenje namreč izhaja iz neposredne IZKUŠNJE neke stvari ali dogodka, ne iz razmišljanja ali razumevanja tega dogodka. To zahteva že malo daljšo razpravo, ki pa presega okvir te replike, zato se bom tukaj sedaj zaenkrat ustavil.

V svoje notranje Vedenje ni potrebno DVOMITI, ker je to aksiom. Če je potrebno v kaj dvomiti, je to RAZUM in človeška LOGIKA, v notranje Vedenje pa prav gotovo ne. Pa vendar bom zelo neposredno odgovoril na tvoj del posta, ki sem ga dojel kot nekakšen očitek, ki morda leti celo name osebno, zato bom tudi osebno odgovoril v povezavi z radiestezijo.

Radiestezija kot veda ima na poti duhovnega prebujenja vlogo “male šole”, ki te pripravi za težje lekcije. Nekaj podobnega kot pravijo za vero, da človeka približa konceptu Boga in mu predstavi duhovno realnost, potem pa se začne prava pot duhovnega razvoja, ki PRESEGA okvirje tradicionalne vere. Na začetku otrok uživa lahko hrano t.j. mleko in kašice, pozneje pa preide na močnejšo hrano. Enako je z radiestezijo. Sam sem se začel duhovno prebujati ravno s pomočjo radiestezije. Z energijami sem se začel spoznavati tako, da sem se igral z nihalom in odkrival njegove zmožnosti in nezmožnosti. VERJEL sem, da je nihalo “nezmotljivo”, ker sem bil še v velikih “blodah in zablodah”. Pač, preprosto sem VERJEL, da je tako, ker sem premalo zaupal sebi in svojemu notranjega Vedenju, zato sem pač slepo VERJEL, da je nihalo tisto, ki bo zmoglo nezmotljivo nadomestiti MOJE LASTNO notranje Vedenje. Vrtel sem se okrog samega sebe. Tako, kot bi rekel: “Imam roko, ki pa ni moja”. Kakšna “bloda in zabloda”! Prav tako se je pozneje pojavila želja, da bi se na področju radiestezije “specializiral” v smeri geobiologije, torej meritev zemeljskih in drugih sevanj, ki tozadevno škodujejo človeku. Ta tema me je zelo pritegnila, zato sem se veliko tudi naučil na tem področju, vendar veliko tudi od tistih, ki so to vejo radiestezije že tudi izkoriščali za zaslužek s prodajo različnih zaščit itd. Jasno je, da so marsikaj PRILAGODILI temu, da so lažje kaj prodali. Recimo to, da so potencirali rezultate meritev v smislu, da so klientove težave pripisovali SAMO tistemu, kar so “namerili” v spalnici. Če je imel nekdo raka, so to pripisali IZKLJUČNO sevanjem, ki so jih “namerili” nad njegovo posteljo. Seveda, saj so na ta način lažje prodali zaščito. To je bila še ena “bloda in zabloda”, v kateri sem se nekaj časa “pacal” tudi sam. Če to sodi v “kolateralno škodo”, ki jo omenjaš, potem se moram posuti s pepelom in priznati, da sem svoj čas tudi sam sodeloval v ustvarjanju takšne “kolateralne škode”. Vendar pa bi težko dejal, da je tukaj šlo za notranje Vedenje, pač pa bolj za NEvedenje oz. “blode in zablode”, ali pa nizko zavest, kot bi morda to poimenoval nekdo drug. Zakaj gre? Najprej za to, kar je omenjal in trdi še danes tudi Tadej, da radiestezisti ponavadi najdejo, KAR HOČEJO najti. Ni nujno, da gre za zavestno “prevaro”, vsekakor pa gre za dejstvo, da na radiestezijske pripomočke – resnici na ljubo tudi na elektronske, ki jih radiestezisti predstavljajo kot “profesionalne” (v resnici pa so samo elektronske L-antene, ki začnejo piskati, ko se antena premakne v določeno smer), lahko VPLIVAMO s svojo ZAVESTJO. Pravzaprav to pomeni, da lahko SAM upravljam z anteno in SAM določam kako se bo vrtela (in posledično piskala). To JE resnica, ki je ne želim zanikati. In med tem, ko trdno verjamem, da pošteni radiestezisti NE izvajajo tovrstnih storitev na tak (goljufiv) način, pa velja, da LAHKO spontano vplivajo na izid rezultatov (gibanje antene) s SVOJIMI PREPRIČANJI. Če radiestezist VERJAME, da so za bolezni krive mreže (Hartmannova in Curryjeva, obstaja pa še kakšna manj znana), jih bo tudi “našel”, kar v bistvu pomeni, da bo TEM MREŽAM pripisoval vzrok za zdravstvene težave naročnika! Njegova antena se bo na določenih mestih nad posteljo premikala v skladu z njegovimi PREPRIČANJI glede tega. Zanimivo, ne? Torej, ne moremo govoriti o tem, da “goljufa”, pač pa bolj o tem, da je PREPRIČAN v nekaj, kar NE OBSTAJA, laični naročnik pa mu verjame, ker morda tudi sam HOČE verjeti temu (o razlogih za to bom pisal na koncu). Pa vendar se zgodi, da tak radiestezist “ZADANE” težavo, ki jo ima klient. Kako je to mogoče? Mar to ne potrjuje, da je RES nameril SEVANJA, kot so Hartmannova in Curryjeva mreža? Verjetno ne, saj velja, da so vsa zemeljska magnetna sevanja IZMERLJIVA (npr. vodna sevanja in geološke prelomnice se da izmeriti s fizikalnimi napravami), med tem, ko mrež niso našli niti z najbolj sofisticiranimi fizikalnimi napravami, ki stanejo nekajkrat več kot “profesionalni” radiestezijski instrumenti (če cena instrumenta že igra kakšno vlogo). Kaj pa je pravzaprav “nameril”? Nameril je REZULTATE SVOJEGA NOTRANJEGA VEDENJA! S tem se dajeva ves čas tudi s kolegom: on trdi, da pravilno nameri vsa obstoječa sevanja v spalnici in na osnovi tega tudi pravilno “diagnosticira” stanje posameznika, in to je zanj dokaz, da tovrstna sevanja, kot so mreže, res obstajajo, saj sicer ne bi mogel tako pravilno “ugotoviti”, kaj je s človekom, ki spi v tisti postelji (recimo, da ima probleme z jetri itd.). No, sam pa trdim, da se v tistem trenutku zgodi NOTRANJI UVID v problematiko (naj omenim, da ga je omenjeni kolega tudi razvijal v svojem življenju, čeprav se ga morda velikokrat ne zaveda ali pa mu pripisuje premajhno vrednost – morda ravno zaradi Temeljnega pogojnega odziva Ignoriranja svoje intuicije) in s pomočjo notranjega Vedenja “ugotovi”, kaj je človeku, ker pa je sam PREPRIČAN, da to stori s pomočjo radiestezijskega inštrumenta, tako zadeve tudi interpretira in jih pripiše sevanjem. Kar želim povedati iz te dolge zgodbe je, da ni nujno, da vedno nekdo zavaja ipd., pač pa je v tistem trenutku na stopnji zavesti, ki podpira določeno razmišljanje, čeprav morda NETOČNO. Kolega zelo dobro uspe na terenu diagnosticirati težave ljudi, njegova “bloda in zabloda” je le v tem, da to pripisuje (samo) sevanjem in svojim meritvam, ne pa svojemu NOTRANJEMU VEDENJU, na katerega pa se itak odzivajo radiestezijski inštrumenti, s katerimi meri.

Hkrati s to zgodbo sem tudi dokazal, da je notranje vedenje največkrat še kako PREVERLJIVO. Če kolega uspe
PRAVILNO povedati, kakšne zdravstvene težave ima oseba, ki jo vidi prvič v življenju, je to PREVERLJIVOST njegovega notranjega Vedenja, ni tako? Pustimo sedaj “blodo in zablodo”, v kateri on pač VERJAME oz. je PREPRIČAN, da ta diagnostika ni posledica notranjega Vedenja, ampak korektnih meritev sevanj. Tudi sam se namreč takoj ujame v lastno past, v kateri potem “mora” težave pripisati tem sevanjem, čeprav je v tem pogledu sam že toliko ozaveščen, da VE, da temu ni tako, pač pa je lahko vzrok za bolezni sto in en, največkrat pa psihosomatski stres. Očital si “dvom v svoje Vedenje”, ki sem ga tukaj zelo iskreno izpovedal. Seveda ne dvomim v svoje notranje Vedenje, pač pa v radiestezijske “dogme”, ki sem jim VERJEL, sedaj pa sem se od njih toliko distanciral, da tega dela tako rekoč niti več ne opravljam, vsaj ne na način, da bi “forsiral”, se pa odzovem kdaj na povabilo koga, da mu kaj izmerim, vendar pa je lahko jasno, da takšne meritve pri meni izgledajo nekoliko drugače, kot pri večini radiestezistov, ki hodijo po domovih meriti “škodljiva sevanja”. In, ko smo že ravno pri tem, s svojim delom marsikdaj NE zadovoljim naročnika, zato pa poišče še drugo ali pa celo tretje mnenje. Zakaj? Ker sam največkrat sevanj, ki bi podpirale domneve naročnika NE najdem, najdem pa vzroke na psihološkem nivoju, ki zahtevajo DELO NA SEBI, to pa je nekaj, kar mnogim ljudem ne diši, zato pa raje poiščejo instant rešitev, ki jo “zagotavljajo” radiestezisti z zaščitami proti sevanjem. Tam ni treba nič delati na sebi, zdravje pa bo kar puhtelo iz zaščite, in človek se bo vsako jutro zbujal bolj zdrav. To verjame marsikdo, ki naroči takšne “meritve” sevanj in potem kupi zaščito. Še ena “bloda in zabloda”?

In, ko smo že pri nihalu kot takšnem: je le “podaljšek” oz. vizualni, materialni del notranjega Vedenja, da ga razum lažje prepozna in sprejme. Sam sem se v zadnjem času naučil izvajati kineziološki tekst na sebi, ki je vsaj toliko zanesljiv kot nihalo, pri čemer mi ni več treba s seboj nositi nihala in izvabljati začudenih pogledov ljudi, ko bi pred njimi mahal z nihalom, pač pa to lahko preprosto naredim z dvema prstoma na roki tako rekoč nevpadljivo. Kineziološki test je namreč v svoji osnovi enak delu z nihalom, saj se tudi nihalo odziva na majhne spremembe napetosti v roki oz. prstih. Ko si z delom z nihalom že dobro izurjen, lahko že sekundo ali dve prej veš, v katero smer se bo zavrtel, saj začutiš na prstu, in ko si enkrat na tem nivoju, je še zelo majhen korak do obvladanja kineziološkega testa na sebi s prsti. Brez mehanskih pripomočkov, kot je nihalo, bajalica itd. Kineziološki test je lahko tudi dober “fizični inštrument” za PREVERJANJE notranjega Vedenja. Delo z nihalom zato začetnikom vseeno priporočam, saj jih nehote, kljub morebitnim začetnim “blodam in zablodam” uri v razvijanju notranjega Vedenja in predvsem vnovičnemu ZAUPANJU le-temu. Kot otroci namreč ZELO zaupamo svojemu notranjemu Vedenju, vendar ga pozneje zaradi različnih vplivov začnemo zatirati in mu odtegovati zaupanje. Največkrat smo zaradi tega v odrasli dobi že tako pogojeni s pogojnim odzivom Ignoriranja svoje intuicije, da nam to dela velike težave, saj zanašanje na razum in logiko povzroča napor in trpljenje ter je največkrat podobno “slepcu, ki slepca vodi, zato oba padeta v jamo”.

ROBERT ZUPANČIČ

Robert Zupančič2014-01-09 09:34:16

Lepo je če deliš

[janko]

Robert Zupančič wrote:

janko je napisal/a:

precej skeptičen sem namreč na stroke, kjer sami izvajalci neke storitve priznavajo ali celo kot svojo referenco izpostavljajo, da so se v svojem delu izurili z izkušnjami. to je sicer pri vsakem delu tako, ampak posledice različnih del pa so tudi zelo različne, s tem, da nekateri zaradi nepreverljivosti svojega vedenja najraje niti ne bi za svoje delo odgovarjali. tako npr. nek astrolog, ki priznava, da je za svoje kakovostne analize potreboval leta in leta izkušenj posledično priznal, da je v letih nabiranja izkušenj delal napake oz. bil milo rečeno pomanjkljiv v svojem delu. in zdaj… kaj pa je z vsemi tistimi “klienti”, na katerih je on nabiral izkušnje in jim zaradi svoje neizkušenosti mogoče drastično obrnil življenje na glavo? kolateralna škoda nekoga, ki se napihuje z brezpogojnim zaupanjem v svoje vedenje? karma klienta? skratka karkoli, samo izvajalčev dvom v svoje vedenje ne pride v poštev?
v tem primeru govorimo o radiesteziji, kateri intuitivno nikoli nisem res zaupal in zdaj se mi kaže, da ji niti tisti ne, kateri z njo celo služijo. s čigavo intuicijo potem tukaj nekaj ne klapa?

Janko, hvala za tvoje iskreno razmišljanje. Marsikaj na področju ezoterike in alternative je nepreverljivo, vsaj v okvirih uradne znanosti. Tudi obstoj duša je nepreverljiv in vse, kar je povezano s posmrtnim. Za uradno znanost to preprosto NE obstaja, pika! Pa vendar skoraj VSA ezoterika temelji na konceptu duše, inkarnacije itd. Ljudje, ki vstopajo na to področje se vsaj v začetku zelo velikokrat lahko oprejo le na svojo VERO v vse te stvari, skoraj enako kot pri klasičnih vernikih, ki preprosto “morajo” VERJETI v vse, kar jih govorijo v cerkvi ali kakšni drugi verski organizaciji. Šele pozneje, ko človek začne razvijati ZAVEST, se počasi začenja pojavljati NOTRANJE VEDENJE, ki nadomesti to vero. In notranje vedenje je nekaj, kar ni povezano z razumom ali logiko. Je nekaj, za kar ne potrebuješ “metra in štoparice”, kot si se izrazil. Težava pri notranjem Vedenju pa je v tem, da zahteva POLNO ČUTENJE stvari, kar pa mnogim dela probleme, saj so globoko pogojeni še z enim Temeljnim pogojnim odzivom, ki pa se imenuje Upiranje temu, da bi polno čutili. Tudi to izhaja iz odločitve na čustveni ravni iz otroštva, kar ima za posledico, da si stvari ne dovolimo POLNO čutiti, pač pa jih ovrednotimo in poskušamo dojemati RAZUMSKO – skušamo jih razložiti s pomočjo logike. Morda tudi zato uradna znanost ne zmore dokazati stvari, za katere ti praviš, da so “nepreverljive”. Celo še več: ker se večina ljudi tako navadi zaupati svoji logiki in razumu, največkrat sploh ne prepozna notranjega Vedenja, ko se ta pojavi. Zato svojim razmišljanjem in logiki običajno dajo PREDNOST pred tem notranjim Vedenjem, ki pa je nekaj, kar imamo VSI, je spontano in NARAVNO. Res, da se ga da razvijati, vendar v smislu ZAUPANJA in opuščanja pogojnih odzivov, ki nam največkrat preprečujejo živeti po notranjem Vedenju. Notranje Vedenje namreč izhaja iz neposredne IZKUŠNJE neke stvari ali dogodka, ne iz razmišljanja ali razumevanja tega dogodka. To zahteva že malo daljšo razpravo, ki pa presega okvir te replike, zato se bom tukaj sedaj zaenkrat ustavil.

sploh ne oporekam, kar praviš, ampak ne bi se pa niti jaz spuščal v detajle, izkušnje, teorije ipd.
nimam niti nobenih težav priznati, da sem do mnogih stvari skeptičen, še posebno na vse tisto, kar je plod človeških spoznanj, pa so lahko tudi izkustvena in jim lahko rečeš tudi notranje vedenje. to se mi namreč zdi popolnoma skregano z vso logiko in celo destruktivno. seveda se pa strinjam, da za nekoga je neko spoznanje res lahko popolno vedenje… ampak… na njegovem nivoju zavesti in to pogrešam, da se premalo upošteva, ko se s svojimi vedenji in spoznanji vpletamo in delujemo na okolico ali kliente, če hočeš.
če poskušam isto stvar povedati še drugače oz. povzeti, zakaj nelogično?
zato, ker verjamem, da je bilo v zgodovini že veliko ljudi z brezpogojnim notranjim vedenjem (po njihovem lastnem mnenju), pa je čas pokazal, da je bilo njihovo vedenje zgrešeno oz. se je razvilo, nadgradilo.
zakaj destruktivno?
ker se mi zdi kot prvo zanašanje na notranje vedenje milo rečeno precej ošabno, ker je točno tudi človeška zavest tista, ki se ves čas razvija in posledično to pomeni, da bo sedanje notranje vedenje z malim razvojem zavesti postalo milo rečeno pomanjkljivo, kot sem napisal že malo prej.
če pa nekdo svoje notranje vedenje dojema kot absolutno resnico, pa je po mojem prepričanju ali vedenju, če hočeš, sploh zgrešil na celi črti, še najbolj zato, ker vse, kar se ne razvija, propada. tako tudi tisti, ki ima svoje notranje vedenja za brezpogojno vedenje, je obsojen na nazadovanje, ker po tej logiki bo ostal tam, kjer je, vse ostalo okoli njega pa se bo razvijalo ali propadlo in neizbežno bo s tem ošabnim notranjim brezpogojnim vedenjem ostal sam in počasi propadal kot zavest. no, ne neposredno propadal, ampak ostal na mestu, medtem ko se bo vse okoli njega razvijalo… ali propadlo, kot sem že rekel.
če pa si mislil, da se tudi to notranje vedenje lahko razvija in s tem spreminja, potem pa v štartu ni bilo brezpogojno vedenje in bi se moral zavedati, da imaš notranje vedenje s kratkim rokom trajanja in zato je pa še posebej ošabno se sploh kadarkoli oceniti, da imaš popolno vedenje o čemerkoli.
seveda z napisanim mislim na splošno za vse nas in nikakor ni moj namen kogarkoli osebno obtoževati ali karkoli in itaq je pač samo debata in razmišljanje.

nisem še končal, samo zdaj odhajam. lep pozdrav

V svoje notranje Vedenje ni potrebno DVOMITI, ker je to aksiom. Če je potrebno v kaj dvomiti, je to RAZUM in človeška LOGIKA, v notranje Vedenje pa prav gotovo ne. Pa vendar bom zelo neposredno odgovoril na tvoj del posta, ki sem ga dojel kot nekakšen očitek, ki morda leti celo name osebno, zato bom tudi osebno odgovoril v povezavi z radiestezijo.

Radiestezija kot veda ima na poti duhovnega prebujenja vlogo “male šole”, ki te pripravi za težje lekcije. Nekaj podobnega kot pravijo za vero, da človeka približa konceptu Boga in mu predstavi duhovno realnost, potem pa se začne prava pot duhovnega razvoja, ki PRESEGA okvirje tradicionalne vere. Na začetku otrok uživa lahko hrano t.j. mleko in kašice, pozneje pa preide na močnejšo hrano. Enako je z radiestezijo. Sam sem se začel duhovno prebujati ravno s pomočjo radiestezije. Z energijami sem se začel spoznavati tako, da sem se igral z nihalom in odkrival njegove zmožnosti in nezmožnosti. VERJEL sem, da je nihalo “nezmotljivo”, ker sem bil še v velikih “blodah in zablodah”. Pač, preprosto sem VERJEL, da je tako, ker sem premalo zaupal sebi in svojemu notranjega Vedenju, zato sem pač slepo VERJEL, da je nihalo tisto, ki bo zmoglo nezmotljivo nadomestiti MOJE LASTNO notranje Vedenje. Vrtel sem se okrog samega sebe. Tako, kot bi rekel: “Imam roko, ki pa ni moja”. Kakšna “bloda in zabloda”! Prav tako se je pozneje pojavila želja, da bi se na področju radiestezije “specializiral” v smeri geobiologije, torej meritev zemeljskih in drugih sevanj, ki tozadevno škodujejo človeku. Ta tema me je zelo pritegnila, zato sem se veliko tudi naučil na tem področju, vendar veliko tudi od tistih, ki so to vejo radiestezije že tudi izkoriščali za zaslužek s prodajo različnih zaščit itd. Jasno je, da so marsikaj PRILAGODILI temu, da so lažje kaj prodali. Recimo to, da so potencirali rezultate meritev v smislu, da so klientove težave pripisovali SAMO tistemu, kar so “namerili” v spalnici. Če je imel nekdo raka, so to pripisali IZKLJUČNO sevanjem, ki so jih “namerili” nad njegovo posteljo. Seveda, saj so na ta način lažje prodali zaščito. To je bila še ena “bloda in zabloda”, v kateri sem se nekaj časa “pacal” tudi sam. Če to sodi v “kolateralno škodo”, ki jo omenjaš, potem se moram posuti s pepelom in priznati, da sem svoj čas tudi sam sodeloval v ustvarjanju takšne “kolateralne škode”. Vendar pa bi težko dejal, da je tukaj šlo za notranje Vedenje, pač pa bolj za NEvedenje oz. “blode in zablode”, ali pa nizko zavest, kot bi morda to poimenoval nekdo drug. Zakaj gre? Najprej za to, kar je omenjal in trdi še danes tudi Tadej, da radiestezisti ponavadi najdejo, KAR HOČEJO najti. Ni nujno, da gre za zavestno “prevaro”, vsekakor pa gre za dejstvo, da na radiestezijske pripomočke – resnici na ljubo tudi na elektronske, ki jih radiestezisti predstavljajo kot “profesionalne” (v resnici pa so samo elektronske L-antene, ki začnejo piskati, ko se antena premakne v določeno smer), lahko VPLIVAMO s svojo ZAVESTJO. Pravzaprav to pomeni, da lahko SAM upravljam z anteno in SAM določam kako se bo vrtela (in posledično piskala). To JE resnica, ki je ne želim zanikati. In med tem, ko trdno verjamem, da pošteni radiestezisti NE izvajajo tovrstnih storitev na tak (goljufiv) način, pa velja, da LAHKO spontano vplivajo na izid rezultatov (gibanje antene) s SVOJIMI PREPRIČANJI. Če radiestezist VERJAME, da so za bolezni krive mreže (Hartmannova in Curryjeva, obstaja pa še kakšna manj znana), jih bo tudi “našel”, kar v bistvu pomeni, da
bo TEM MREŽAM pripisoval vzrok za zdravstvene težave naročnika! Njegova antena se bo na določenih mestih nad posteljo premikala v skladu z njegovimi PREPRIČANJI glede tega. Zanimivo, ne? Torej, ne moremo govoriti o tem, da “goljufa”, pač pa bolj o tem, da je PREPRIČAN v nekaj, kar NE OBSTAJA, laični naročnik pa mu verjame, ker morda tudi sam HOČE verjeti temu (o razlogih za to bom pisal na koncu). Pa vendar se zgodi, da tak radiestezist “ZADANE” težavo, ki jo ima klient. Kako je to mogoče? Mar to ne potrjuje, da je RES nameril SEVANJA, kot so Hartmannova in Curryjeva mreža? Verjetno ne, saj velja, da so vsa zemeljska magnetna sevanja IZMERLJIVA (npr. vodna sevanja in geološke prelomnice se da izmeriti s fizikalnimi napravami), med tem, ko mrež niso našli niti z najbolj sofisticiranimi fizikalnimi napravami, ki stanejo nekajkrat več kot “profesionalni” radiestezijski instrumenti (če cena instrumenta že igra kakšno vlogo). Kaj pa je pravzaprav “nameril”? Nameril je REZULTATE SVOJEGA NOTRANJEGA VEDENJA! S tem se dajeva ves čas tudi s kolegom: on trdi, da pravilno nameri vsa obstoječa sevanja v spalnici in na osnovi tega tudi pravilno “diagnosticira” stanje posameznika, in to je zanj dokaz, da tovrstna sevanja, kot so mreže, res obstajajo, saj sicer ne bi mogel tako pravilno “ugotoviti”, kaj je s človekom, ki spi v tisti postelji (recimo, da ima probleme z jetri itd.). No, sam pa trdim, da se v tistem trenutku zgodi NOTRANJI UVID v problematiko (naj omenim, da ga je omenjeni kolega tudi razvijal v svojem življenju, čeprav se ga morda velikokrat ne zaveda ali pa mu pripisuje premajhno vrednost – morda ravno zaradi Temeljnega pogojnega odziva Ignoriranja svoje intuicije) in s pomočjo notranjega Vedenja “ugotovi”, kaj je človeku, ker pa je sam PREPRIČAN, da to stori s pomočjo radiestezijskega inštrumenta, tako zadeve tudi interpretira in jih pripiše sevanjem. Kar želim povedati iz te dolge zgodbe je, da ni nujno, da vedno nekdo zavaja ipd., pač pa je v tistem trenutku na stopnji zavesti, ki podpira določeno razmišljanje, čeprav morda NETOČNO. Kolega zelo dobro uspe na terenu diagnosticirati težave ljudi, njegova “bloda in zabloda” je le v tem, da to pripisuje (samo) sevanjem in svojim meritvam, ne pa svojemu NOTRANJEMU VEDENJU, na katerega pa se itak odzivajo radiestezijski inštrumenti, s katerimi meri.

Hkrati s to zgodbo sem tudi dokazal, da je notranje vedenje največkrat še kako PREVERLJIVO. Če kolega uspe PRAVILNO povedati, kakšne zdravstvene težave ima oseba, ki jo vidi prvič v življenju, je to PREVERLJIVOST njegovega notranjega Vedenja, ni tako? Pustimo sedaj “blodo in zablodo”, v kateri on pač VERJAME oz. je PREPRIČAN, da ta diagnostika ni posledica notranjega Vedenja, ampak korektnih meritev sevanj. Tudi sam se namreč takoj ujame v lastno past, v kateri potem “mora” težave pripisati tem sevanjem, čeprav je v tem pogledu sam že toliko ozaveščen, da VE, da temu ni tako, pač pa je lahko vzrok za bolezni sto in en, največkrat pa psihosomatski stres. Očital si “dvom v svoje Vedenje”, ki sem ga tukaj zelo iskreno izpovedal. Seveda ne dvomim v svoje notranje Vedenje, pač pa v radiestezijske “dogme”, ki sem jim VERJEL, sedaj pa sem se od njih toliko distanciral, da tega dela tako rekoč niti več ne opravljam, vsaj ne na način, da bi “forsiral”, se pa odzovem kdaj na povabilo koga, da mu kaj izmerim, vendar pa je lahko jasno, da takšne meritve pri meni izgledajo nekoliko drugače, kot pri večini radiestezistov, ki hodijo po domovih meriti “škodljiva sevanja”. In, ko smo že ravno pri tem, s svojim delom marsikdaj NE zadovoljim naročnika, zato pa poišče še drugo ali pa celo tretje mnenje. Zakaj? Ker sam največkrat sevanj, ki bi podpirale domneve naročnika NE najdem, najdem pa vzroke na psihološkem nivoju, ki zahtevajo DELO NA SEBI, to pa je nekaj, kar mnogim ljudem ne diši, zato pa raje poiščejo instant rešitev, ki jo “zagotavljajo” radiestezisti z zaščitami proti sevanjem. Tam ni treba nič delati na sebi, zdravje pa bo kar puhtelo iz zaščite, in človek se bo vsako jutro zbujal bolj zdrav. To verjame marsikdo, ki naroči takšne “meritve” sevanj in potem kupi zaščito. Še ena “bloda in zabloda”?

In, ko smo že pri nihalu kot takšnem: je le “podaljšek” oz. vizualni, materialni del notranjega Vedenja, da ga razum lažje prepozna in sprejme. Sam sem se v zadnjem času naučil izvajati kineziološki tekst na sebi, ki je vsaj toliko zanesljiv kot nihalo, pri čemer mi ni več treba s seboj nositi nihala in izvabljati začudenih pogledov ljudi, ko bi pred njimi mahal z nihalom, pač pa to lahko preprosto naredim z dvema prstoma na roki tako rekoč nevpadljivo. Kineziološki test je namreč v svoji osnovi enak delu z nihalom, saj se tudi nihalo odziva na majhne spremembe napetosti v roki oz. prstih. Ko si z delom z nihalom že dobro izurjen, lahko že sekundo ali dve prej veš, v katero smer se bo zavrtel, saj začutiš na prstu, in ko si enkrat na tem nivoju, je še zelo majhen korak do obvladanja kineziološkega testa na sebi s prsti. Brez mehanskih pripomočkov, kot je nihalo, bajalica itd. Kineziološki test je lahko tudi dober “fizični inštrument” za PREVERJANJE notranjega Vedenja. Delo z nihalom zato začetnikom vseeno priporočam, saj jih nehote, kljub morebitnim začetnim “blodam in zablodam” uri v razvijanju notranjega Vedenja in predvsem vnovičnemu ZAUPANJU le-temu. Kot otroci namreč ZELO zaupamo svojemu notranjemu Vedenju, vendar ga pozneje zaradi različnih vplivov začnemo zatirati in mu odtegovati zaupanje. Največkrat smo zaradi tega v odrasli dobi že tako pogojeni s pogojnim odzivom Ignoriranja svoje intuicije, da nam to dela velike težave, saj zanašanje na razum in logiko povzroča napor in trpljenje ter je največkrat podobno “slepcu, ki slepca vodi, zato oba padeta v jamo”.

ROBERT ZUPANČIČ

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

janko wrote: [

sploh ne oporekam, kar praviš, ampak ne bi se pa niti jaz spuščal v detajle, izkušnje, teorije ipd.
nimam niti nobenih težav priznati, da sem do mnogih stvari skeptičen, še posebno na vse tisto, kar je plod človeških spoznanj, pa so lahko tudi izkustvena in jim lahko rečeš tudi notranje vedenje. to se mi namreč zdi popolnoma skregano z vso logiko in celo destruktivno. seveda se pa strinjam, da za nekoga je neko spoznanje res lahko popolno vedenje… ampak… na njegovem nivoju zavesti in to pogrešam, da se premalo upošteva, ko se s svojimi vedenji in spoznanji vpletamo in delujemo na okolico ali kliente, če hočeš.
če poskušam isto stvar povedati še drugače oz. povzeti, zakaj nelogično?
zato, ker verjamem, da je bilo v zgodovini že veliko ljudi z brezpogojnim notranjim vedenjem (po njihovem lastnem mnenju), pa je čas pokazal, da je bilo njihovo vedenje zgrešeno oz. se je razvilo, nadgradilo.
zakaj destruktivno?
ker se mi zdi kot prvo zanašanje na notranje vedenje milo rečeno precej ošabno, ker je točno tudi človeška zavest tista, ki se ves čas razvija in posledično to pomeni, da bo sedanje notranje vedenje z malim razvojem zavesti postalo milo rečeno pomanjkljivo, kot sem napisal že malo prej.
če pa nekdo svoje notranje vedenje dojema kot absolutno resnico, pa je po mojem prepričanju ali vedenju, če hočeš, sploh zgrešil na celi črti, še najbolj zato, ker vse, kar se ne razvija, propada. tako tudi tisti, ki ima svoje notranje vedenja za brezpogojno vedenje, je obsojen na nazadovanje, ker po tej logiki bo ostal tam, kjer je, vse ostalo okoli njega pa se bo razvijalo ali propadlo in neizbežno bo s tem ošabnim notranjim brezpogojnim vedenjem ostal sam in počasi propadal kot zavest. no, ne neposredno propadal, ampak ostal na mestu, medtem ko se bo vse okoli njega razvijalo… ali propadlo, kot sem že rekel.
če pa si mislil, da se tudi to notranje vedenje lahko razvija in s tem spreminja, potem pa v štartu ni bilo brezpogojno vedenje in bi se moral zavedati, da imaš notranje vedenje s kratkim rokom trajanja in zato je pa še posebej ošabno se sploh kadarkoli oceniti, da imaš popolno vedenje o čemerkoli.
seveda z napisanim mislim na splošno za vse nas in nikakor ni moj namen kogarkoli osebno obtoževati ali karkoli in itaq je pač samo debata in razmišljanje.
nisem še končal, samo zdaj odhajam. lep pozdrav

Posti tule so predolgi, da bi se bolj vključeval, sam nad telim citatom sem navdušen.

Heh, zadeva ni tako enostavna. Nisem fan vzhodnjakov, a v temle kontekstu bom citiral Krišnamurtija:

»Esencialno je, da imamo znanje, kot tudi to, da znamo pobegniti iz
tistega, kar znamo.«

Znanje na ravni razuma je najtesneje povezano z interpretacijo intuitivnih občutkov. Štala pa je, ko si s tem, kar znaš identificiran in si prepričan, da so vsi drugi pogledi napačni.

V glavnem, od vseh vibracij/informacij, ki jih zaznava naša podzavest jih pride v polje naše zavesti neprimerno manj kot 1%. Tiste, ki pridejo, si pa razlagamo na osnovi naučenega in prepričanj. Zato me VEČINA kanaliziranj, knjig, napisanih po “nareku boga”in vidcev niti najmanj ne zanima, sploh takšnih, ki na svojih videnjih gradijo svoj image.

Nekaj jih pa seveda je, s tem, da imajo tudi tisti redki izbranci, ki “dobro zadanejo”, te zadetke običajno le na določenih področjih. A spet se pojavlja en problem – kaj pa če me recimo njihova videnja prepričajo le zato, ker je neko videnje v skladu s strukturo mojih prepričanj?

Tole primerjavo sem sicer že uporabil, a jo bom še enkrat: Naše šanse, da dogajanje okoli nas vidimo objektivno, so neprimerno manjše, kot so šanse mojega psa Boštjana, da dojame vsebinsko poanto knjige Pod svobodnim soncem.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Avtor]

Prispevki