Delo z nihalom
- This topic has 77 odgovorov, 16 glasov, and was last updated 9 years, 3 months nazaj by
.
-
janko wrote: V resnici sem prvi, ki najbolj verjamem mnogim nepreverljivim stvarem, ampak kar pa je že znanega, raziskanega in kar nekateri glasno govorijo-te in zagovarjajo-te, pa sem tudi prvi, ki v vse to dvomim, ali res bolje rečeno, vse to jemljem samo kot trenutno resnico ali trenutna dejstva.
zavest se spreminja in z njo vred vse in to na vseh nivojih. po teoriji singularnosti se bo vse spreminjalo še hitreje in vedno hitreje. in prav zaradi tega bo tudi vedno več dvomljivcev.
upam vsaj, no
Janko, sprejemam tvoje argumente in se strinjam z ugotovitvijo, da nima smisla prepričevati drug drugega, kar je tudi skladno s sliko, ki jo imaš v podpisu, rad pa bi te samo opozoril na nekaj, kar se ti bo morda zdelo pomenljivo: Dvom je pravzaprav NAVADA. Še posebej v zadnjem času je zelo običajno dvomiti v vse in vsakogar. Dvom v osnovi izhaja iz nesposobnosti razlikovanja med tem, ali so misli, ki prihajajo, del spontanega notranjega Vedenja, ali pa so posledica reaktivnih čustev. Tako kot poznamo koristna in nekoristna čustva, poznamo tudi koristne in nekoristne misli. In dvom sestavljajo misli, ki jih generira nekakšen OBČUTEK STRAHU pred tem, da bi naredili napako. Ti občutki so prisotni v nas, ker smo v preteklosti že delali napake, in zato imamo osnovo, da vzpodbujamo “zgodbo”, da bomo morda ponovno naredili napako. Napaka je v tem primeru lahko tudi slepo zaupanje, ki je vodilo v RAZOČARANJE. Razlog, da je prišlo do tega je bilo premalo informacij, ki so jih zbrali ter morda čredni nagon, po katerem ljudje delujemo tudi zaradi vplivov kolektivne zavesti, pa tudi pogojni odzivi, zaradi katerih se kdo odloča o stvareh.
Še nekaj lahko človeka ovira pri zaupanju v notranje Vedenje: to je, da je slednje običajno zelo ENOSTAVNO in PREPROSTO. To pa je ena novodobnih ovir, kajti zdi se, da so danes privlačnejše stvari (spoznanja, vedenje itd.), ki vsaj navzven delujejo zelo zakomplicirano. Ljudi privlači dejstvo, da so nekatere zadeve zelo kompleksne. No, to je zato, ker se želijo problemov lotevati intelektualno, pri čemer pa se lotevajo teme kot takšne, ne pa tudi njene VSEBINE v smislu UPORABNE VREDNOSTI. Poglej, če dam primer, ki bo kmalu času primeren: kidanje snega z dvorišča. Ko kidaš sneg, te lopata kot takšna verjetno niti malo ne zanima. Bi ti bilo všeč, če bi imel v rokah neko visoko tehnološko, zakomplicirano lopato, ki bi jo moral ob vsakem zajemu snega, ko ga odvržeš na kup npr. najprej preklopiti na pol, nato pritisniti na nek stranski vzvod, ki bi jo spet postavilo v nek prvotni položaj, primeren za naslednji zajem snega? Bi užival ob takšnem kidanju snega, ko bi se bolj kot s snegom, ukvarjal z lopato? Koliko snega bi v tem primeru v resnici uspel skidati? Predvidevam, da zelo malo. Vidiš, notranje Vedenje je SREDSTVO za dosego CILJA, to je vedenja nečesa, kar nam koristi pri ODLOČITVAH, ki jih sprejemamo v življenju. Saj cilj vendar ni seciranje misli in uvidov kot takšnih, pač pa se pravilno odločati o stvareh, kajne?
Normal
021
false
false
falseSL
X-NONE
X-NONE/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:115%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:”Calibri”,”sans-serif”;
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:”Times New Roman”;
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}Kako se torej lotiti svojih dvomov? Tako, da prenehaš gojiti NEREALNA PRIČAKOVANJA. Ker je dvom v bistvu posledica STRAHU pred tem, da se stvari ne bi zgodile na način, kot ti želiš, da bi se zgodile, je zelo pomembno, da nimaš nerealnih pričakovanj, ki so posledica zgodb, ki jih napletaš v svoji glavi. Ustvarjanje nerealnih pričakovanj je popolna izguba življenjske energije. Zakaj torej to počnemo? Ker živimo v svojih zgodbah, ki si jih izmišljamo v glavi o tem, kako naj bi se stvari zgodile ali kako naj se ne bi zgodile, in ko se naša pričakovanja ne uresničijo, porabimo ogromno lastne energije za soočanje z reaktivnimi čustvi, ki vzniknejo ob neizpolnjenih pričakovanjih.
Pri tem igra ključno vlogo še en pogojni odziv, ki se mu reče UPIRANJE SPREMEMBAM. Upiranje spremembam zato, ker želimo, da se stvari zgodijo tako, kot MI hočemo, da se zgodijo. Želimo imeti OBČUTEK VARNOSTI in gotovosti. Kadar se ne upiramo spremembam, smo preprosto PRISOTNI v tem, KAR JE V DANEM TRENUTKU. In kar je, je večna NEGOTOVOST. Samo ena stvar je gotova, in to je, da je vse negotovo
To je konstanta: vse je vedno negotovo. Če smo PRISOTNI V SEDANJEM TRENUTKU in se zavedamo, da je vse okoli nas negotovo, plavamo s tokom stvari, ki jih s seboj prinaša sedanji trenutek, v katerem smo, kadar pa se upiramo tej negotovosti in želimo stvari zmanipulirati in vplivati na njih tako, da se zgodijo po naše, plavamo proti toku, kar nam jemlje ogromno življenjske energije in ustvarja neuporabna čustva, kot so strah, negotovost itd. Pravzaprav je ironično: kadar si želimo v svojem življenju zagotoviti občutek gotovosti, neke sigurnosti, se začnemo zelo hitro soočati z občutkom negotovosti, nesigurnosti. Takrat začnemo DVOMITI o stvareh in se UPIRATI SPREMEMBAM, ki so edina stalnica v našem življenju. Vse okoli nas se vedno spreminja, zato je bolje, da se adaptiramo na to dejstvo ter se mu ne poskušamo upirati. Dvome ustvarjamo zato, ker želimo nadzorovati stvari, ki sem nam dogajajo. Za izraz »control freak« si že verjetno slišal. Ne veš pa morda, da so ti t.i. »control freaki« eni veliki čustveni reveži. Ves čas so pod stresom in napetostjo, ko nadzorujejo stvari in izkušnje v svojem življenju, da se ja ne bi kako odvile po svoje. Z ustvarjanjem dvomov želijo zmanjšati občutek negotovosti in si zagotoviti določeno stopnjo VARNOSTI. Okolico in svoje življenje nadzorujejo zato, da bi se počutili varne. Strah jih je, da bi se zgodilo nekaj, kar ne bi mogli obvladati, zato si izmišljajo v svoji glavi “zgodbe” o tem, kako želijo, da bi se življenje odvilo, ker jim to daje občutek, da nekako nadzorujejo svoje življenje, da imajo torej nadzor nad stvarmi. Vendar pa je to napačen občutek, da imajo stvari pod nadzorom, saj stvari v resnici ne moremo nadzorovati, vsaj v tem smislu ne. To je iluzija. Želiš si še več dvomljivcev… Med tem, ko je treba razlikovati med SLEPO VERO, PRAZNOVERJEM, nepremišljenim zaupanjem na osnovi premalo zbranih informacij itd. pa velja, da dvomi v človeku ustvarjajo en kup napetosti, ker izhajajo iz potrebe po NADZOROVANJU stvari v svojem življenju. V bistvu nas oddaljujejo od občutka celosti in enosti. Dvom oz. NEZAUPANJE nas čustveno siromaši, saj se z nezaupanjem ODDALJUJEŠ od celote in izoliraš. Z navideznim nadzorovanjem stvari v svojem življenju prav tako daješ prosto pot pogojnim odzivom, da upravljajo s tabo in ostajaš v pogojeni realnosti. Takšna je narava kategoričnega nezaupanja v vse in karkoli je drugačnega in nam nepoznanega.
ROBERT ZUPANČIČ
Normal
021
false
false
falseSL
X-NONE
X-NONE/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:115%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:”Calibri”,”sans-serif”;
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:”Times New Roman”;
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}Robert Zupančič2014-01-11 18:56:12
Rober Zupanćič wrote: Vendar pa je to napačen občutek, da imajo stvari pod nadzorom, saj stvari v resnici ne moremo nadzorovati, vsaj v tem smislu ne. To je iluzija.
Res je, svetovnih stvari-zadev, ki se dogajajo NE-moreš nadzorovati. Celo celega kupa sranja, ki ti pride skozi dan nasproti, ne moreš nadzorovati, ker drugače, ga ne bi bil deležen. Edini nadzor, ki ga imaš, je ta, kako se boš odzval na sranje, ki te očitno ljubi in je rado v tvoji bližini 
No, nadzor imajo tisti, ki imajo MOČ…Moč, da upravljajo s svetom-z ljudmi-z razmerami. Moč, je edina zadeva, ki ima resnično vrednost.Naprimer, če si v sranju, kot večina ljudi na tem planetu. In se slučajno zgodi, da prideš do velike količine denarja-ekonomska moč, ter si dovolj priseben, se elegantno spraviš iz sranja ter nagnusnega folka, ki te ves čas duši.Torej ti ta ekonomska MOČ, le da nekaj nadzora
čist informativno …
Nihala se uporabljajo za marsikaj , za diagnosticiranje , potem za iskanje raznoraznih predmetov in ljudi …Mi lahko kdo pove , po vsem tem prebranem …mi še ni jasno , kako nihalo najde človeka –mrtvega ali živega ?za mrtvega me sploh zanima …
pa za predmete …strelka2014-01-12 13:01:29
strelka wrote: čist informativno …
Nihala se uporabljajo za marsikaj , za diagnosticiranje , potem za iskanje raznoraznih predmetov in ljudi …Mi lahko kdo pove , po vsem tem prebranem …mi še ni jasno , kako nihalo najde človeka –mrtvega ali živega ?za mrtvega me sploh zanima …pa za predmete …Za začetek nekaj zreduciranih citatov iz moje Holistične radiestezije:
X./2.
ISKANJE IZGUBLJENIH OSEB IN PREDMETOVPRIMER ISKANJA IZGUBLJENEGA PREDMETA
BREZ ZEMLJEVIDAVedel sem, da sem izgubil prstan na poti med
Šmartnom in Litijo. V roke sem vzel nihalo in izločal predele, kjer
prstana ni bilo s trditvami – npr.: »Prstan sem izgubil na prvi
polovici poti.« Na ta način sem zelo hitro določil pravilno
lokacijo in tam prstan tudi zares našel. Včasih pa, ko v stanovanju
ne morem najti kakšnega predmeta, pa mi je iskanje lažje, če
narišem tloris stanovanja in potem nad njim določim lokacijo
iskanega predmeta.ISKANJE POGREŠANEGA PREDMETA ALI
OSEBE S POMOČJOZEMLJEVIDA
Iskanje pogrešanega predmeta ali osebe je
uspešno, če uspemo s ciljem vzpostaviti energijsko zvezo. To v alfa
stanju ni težko, če iskano osebo poznamo, oziroma je predmet, ki ga
iščemo, naš, ali pa imamo o njem in njegovi energiji vsaj jasno
predstavo.V tem primeru torej sedemo za mizo in položimo
predse zemljevid mesta ali širšega območja ─ odvisno od tega, v
kakšnem območju pričakujemo lokacijo iskanega predmeta ali osebe.
Nihalo dvignem najprej na eno stran zemljevida in nato v mislih
izrečem jasen mentalni ukaz: »Pokaži mi smer, kjer se ta trenutek
nahaja izgubljeni predmet (oseba).« Nihalo zaniha v neki smeri, ki
jo s svinčnikom označim. Nato dvignem nihalo nad drugo stran
zemljevida, ponovim mentalni ukaz in smer, kamor je pokazalo nihalo,
ponovno označim s svinčnikom. Na presečišču je pričakovana
lokacija iskanega predmeta (osebe), kar potem preverim s trditvijo.
Prst leve roke postavim na točko presečišča in v mislih izrečem
trditev: »Na tej lokaciji se trenutno nahaja izgubljeni predmet
(oseba).«ISKANJE POGREŠANEGA PREDMETA ALI
OSEBE S POMOČJOFOTOGRAFIJE
Nekoliko težje delo imamo, kadar iščemo
osebo, ki je ne poznamo ali predmet, ki ni naš. V takšnih primerih
nam lahko zelo pomaga fotografija predmeta ali osebe. Kot vemo,
oddaja vsaka oseba ali predmet neko specifično energijsko (avrično)
polje. Pri predmetih je to polje odvisno od sestave, barve in oblike
predmeta, energijski stik z njim pa nam pogosto omogoča njegova
prepojenost z energijami ljudi, ki so ga uporabljali. Avra človeka
pa je odvisna od njegovega fizičnega in energijskega stanja.Vsak človek in vsak predmet imata specifičen
vzorec tega sevanja in kaže, da ta vzorec zabeleži tudi
fotografija. Ko se globoko sproščeni zagledamo v fotografijo,
vzbudi energijski vzorec, ki je na njej zabeležen, vibracije
sorodnih frekvenc tudi v našem telesu. Zgodi se nekaj podobnega, kot
če bi nastavili radijski sprejemnik na frekvenco nekega oddajnika,
katerega program nato sprejemamo – ko smo uglašeni z vibracijami
osebe (predmeta), ki je na fotografiji, z njim vzpostavimo energijski
kontakt in ga nad zemljevidom na že opisan način najdemo.ISKANJE MRTVIH OSEB
Oseb, ki so mrtve, brez fotografije skorajda ne
moremo najti, ne glede na to, ali gre za človeka, ki smo ga poznali,
ali ne. Z njim je namreč v alfa stanju težje vzpostaviti
energijski kontakt.Ko človek umre, sicer nekaj časa še oddaja
energijsko polje, s katerim je mogoče vzpostaviti stik. Mrtvo telo
postopoma izgubi vibracijo, ki mu je bila lastna za časa življenja.
Vibracija razpadajočega fizičnega telesa se spremeni v vibracijo
različnih mikroorganizmov, ki se iz njega razvijajo, ti pa delujejo
na delta frekvenčni ravni. Ostanki fizičnega telesa, med katerimi
je tudi genetski zapis in druge spominske enote človeka, kateremu je
fizično telo pripadalo, torej prehajajo v druge oblike življenja, v
katerih pa ohranijo majhen del svoje specifičnosti, vezane na
vibracije, ki jih je oddajal človek, ko je še živel. Stik z mrtvo
osebo je torej mogoč in sicer deloma tako, da pridemo v stik z
biološko maso, ki je delno še ohranila sledi prvotnih vibracij,
delno pa tako, da vzpostavimo kontakt z delom energijske oblike
spomina, ki se je z bioindukcijo prenesel na nove organizme, pa
četudi je sedaj na nižji frekvenčni ravni.Glede na to, da se človek zadnja tisočletja
razvija predvsem v mentalnem smislu, je zelo verjetno, da se včasih
energijski kontakti niso vzpostavljali na alfa, ampak na delta
oziroma theta ravni možganskega valovanja. Človeški možgani so
namreč sestavljeni iz treh osnovnih delov: debla (»reptilskih
možganov«), limbičnega sistema (možganov sesalcev) in
neokorteksa. Raziskovalec dr. Paul MacLean, ki jih je zaradi teh treh
delov poimenoval »troedini možgani«, ne dvomi, da se je vsak del
razvil v različnem evolucijskem obdobju. V prvem obdobju se je
razvilo možgansko deblo ali reptilski možgani in ta del imamo enak
kot vsi plazilci, zato predpostavljam, da deluje na nižji frekvenčni
ravni. Sklepam, da nam ta možganski del omogoča stik z ostanki
prvobitnega spomina, ki se v toku evolucije in inkarnacij ni povsem
izgubil, zato je zabeležen tudi na fotografiji živega človeka. Ta
spomin se poleg tega v prehodu v nove mikroorganizme frekvenčno
veliko manj preobrazi.Če torej želimo s pomočjo nihala najti
mrtvo osebo, moramo čim bolj znižati frekvenčno raven naših
možganov. Ker je zavestno produciranje delta možganskih valov
mogoče le po večletni vaji, se skušajmo pogrezniti vsaj na theta
raven.Iskanje mrtvih oseb v praksi
Sedemo za mizo, nanjo pa položimo zemljevid
področja, v okviru katerega je mrtvo osebo smiselno iskati. V levo
roko vzamemo fotografijo osebe, se vanjo zagledamo in se začnemo
sproščati. Nato zapremo oči in naredimo eno od vaj za vstop v
theta stanje. Ko smo theta stanje dosegli, odpremo oči in se ponovno
zazremo v fotografijo. Ko začutimo, da smo vzpostavili ustrezen
energijski stik, vzamemo v roke nihalo in se nad zemljevidom po
znanem postopku lotimo iskanja.
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.