Dediščina - Forum duhovnost

Participant

snowcat :) je napisal/a::

Kako se pride v čisto točko zavesti ?

“V točko zavesti se pride tako, da v njo vstopiš!” to bi bil pravilni odgovor.. A ta ti ne bo kaj preveč koristil.. Čeprav se v bistvu le to lahko naredi..

Morda če malo razširim opis; točko zavesti lahko tudi “počasi širiš”, lahko pa se ti tudi sponatano zgodi, da si naenkrat le tam..

Tvoje vprašanje drugače namiguje, da ti pokažem kako se tja vstopi, kar se ne da, sploh pa težko, kar tako tukaj s par besedami,.. Lahko se nekomu včasih pomagaš, da ga vodiš, “po korakih”, če je na to pripravjen..

Če se malo poigram z izrazi; v zavest se tako in tako ne da vstopiti, saj “v njej” si že.. Ampak ker imaš svoj fokus prilepljen, na prepričanjih, na zgodbi, na sliki, se enotiš s svojim tokom misli in neodvisnega opazovalca v sebi vklopiš parkrat na teden za par minut.. je potem to ta “realnost”, ki se na podlagi vsega tega tudi izkuša.. In nastane paradoks, da zavest sama sebe vpraša, kako priti do zavesti.. Ampak ni to tako nedolžno, saj dokler je tak način izkušanja, tako dolgo se zavesti direktno ne da izkušati..

In zavest je potem “izgubljena” in se išče.. Čeprav je zavest v začetku vsega, toraj na začetku in na koncu vsake misli, in skozi zavest recimo gledaš vsako sliko izven sebe, tudi prepričanj recimo ne bi mogli tvoriti, če ne bi bilo zavesti, saj je zavest podlaga vsega tega, da se vse to sploh lahko dogaja, odvija, izraža,.. vse nekako v prostoru zavesti.. Jaz osebno najlažje vstopam v zavest skozi zelo prisotnega in močnega opazovalca.. Ampak to je le kot osnovn napotek, saj to kar ljudem predstavlja izraz opazovalec, je le kot vodilo in mehanizem, ki nas slej kot prej preko fiksnih točk, na katere smo nevede privezani (s svojo pozornostjo), nam na teh točkah “prisotnost opazovalca” pomaga se nam odvezati od te fiksiranosti in tako se začnemo premikati izven teh fiksiranosti, v stanja nenavezanosti.. če to postane tvoj hobi, se slej ko prej znajdeš v polju nedefiniranosti in v izkušanju čiste zavesti.. To je pač uprizorjeno sedaj v poti od tu do tam.. Ker ljudje nekako ne znamo le dojeti, da pot sploh ni potrebna, saj je zavest vbistvu na začetku vsake poti.. ampak pot, ki si jo izmislimo, ali metodo ki se jo naučimo, nam vseeno lahko pomaga, da pridemo “do tja”..

Če uporabim eno vizualno prispodobo; pred nami je slika celotnega obzorja vsega stvarstva.. A mi smo tako omejeni, da svoj fokus usmerimo na prvo vejico prve biljke, ki jo pač vidimo in se na to vejico fokusiramo kot zmešani.. In ker smo v to stanje fokusiranja bili natrenirani kot majhni, saj vsi okrog nas počnejo le in samo to.. Je zelo težko ta fiksni fokus kar tako spustiti in pogledati vse kar je, saj nam niti oči tega ne znajo narediti, saj znajo svojo napetost in mišice le španati tako da se drži pogled na eni izbrani točki..

In ta “ena točka” je lahko tudi vzorec očeta, ki ga nehote ponavljamo in postajamo kot on.. In prvi trening da fokus premaknemo iz te prve fiksiranosti je, da preko opazovalca zmehčamo to eno in edino fiksiranost in jo z svojo željo in voljo premaknemo na naslednjo vejico.. In nato smo par let spet srečni.. In vidika zavesti pa nismo kaj dosti naredili, saj smo jo le prestavili iz kuhinje v dnevno sobo.. Nismo je pa prestavili izven hiše v kateri smo v tem življenju štartali.. Nekako lahko pridno delamo in hodimo po poti samovpogleda, dela na zavestnosti ipd.. Ter se počasi premikamo na vedno širše polje, kamor zmoremo svoj fokus razširiti, ter nato tudo držati.. (Večini ljudi ta pot gre od rok tako počasi, da ta pot lahko poteka stotine ali tisoče življenj..)

Je pa možno zavest le razširiti in gledati vse kar je.. ampak ponavadi se nam to le zgodi.. ne bi pa sam znal nekomu dati napotka kako to naenkrat narediti.. Saj “to narediš” tako, da nehaš delati vse kar že počneš,.. Toraj spustiš vso napenjanje fokusa na to kar si navajen, na to kar poznaš.. A za večino je to tako nenavadno in grozno, da tega ne upajo in ne želijo narediti.. Pa tudi stanje preproste sproščenosti brez usmerjenega fokusa ne znajo vspostaviti, saj znajo le trdno držati svoj fokus na to kar gledajo že od rojstva in jim niti ni jasno, da to počnejo, niti ne znajo spustiti, če bi jim rekel spusti..

Najlažje naučiš nekoga to spustiti, tako, da se sam tam nahajaš, nato pa osebo ob sebi počasi treniraš da se štela na tvojo vibro, nato mu lahko tudi malo opišeš okolico v katero vstopa in mu tako pomagaš izstopati iz starega in vstopati v novo..

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”