…Ne morem nikakor živeti po svoje ker mi življenje enostavno ne da priložnosti. Imam iddeje, misli, želje,..vse ni da ni ampak priložnosti pa res ne ker zgleda da moram točno na tak način doživeti vse kakor doživlja on. Nej se gre srat vse skupi. Včasih sem bil siguren da tisto kar obsojaš v tisto se spreminjaš in da tisto kar obsojaš boš moral doživeti na lastni koži da boš lahko razumel in da tisto kar obsojaš vežeš nase. Dejte mi en magic trick da jest to lepo pustim za sabo in grem naprej.
Tako doživljaš, saj ko kot duša vstopiš v to realnost dejansko nisi individuum, ampak le vstopiš v svet forme in povzameš gene, programe in matrice delovanja – najbolj močno od staršev, nato širše družine, nato pa družbe in človeštva..
Ko te začnejo mrcvariti ti omejujoči vzorci, ko enostavno silijo v nekaj, ti pa nebi več.. je to odlična priložnost, za vpogled v to kar je dejansko realnost – in kaj si potem TI.. Globlje v to vpogledaš, lažje kasneje preprogramiraš pojavno formo.. Oziroma imel sem izkušnje ko narediš le “pravi” vpogled, in to pomeni že razrešitev samo in ni potrebno nič druga več…
Največji kaos nastaja predvsem zato, ker ljudje opazujejo “realnost” skozi programe, skozi prepičanja, ter si želijo izven teh starih programov/prepričanj, le prestopiti v druge, ki bi jih pač raje kot te (stare).. To so sicer začetni koraki, ali mala šola mehčanja naše identificiranosti s formo, z obstojom.. toraj bivanja na eni fiksni točki obstoja.. Najprej gremo čez neke travmice/trenja in prestopimo v drugo točko in nato smo tam “srečni”, enčas.. Nato pa se enkart kasneje scenarij spet ponovi.. Pomen tega pa je ,da se naučimo premikati.. Toraj, da zmoremo premikati zavest na poljubne točke, perspektive, delovanja ali tudi druge dimenzije in realnosti.. In če imaš kakršen koli problem, če ga le pogledaš iz čiste točke zavesti, je že razrešen.. In v tej točki se lahko nahajaš, dokler se ne stali in nato zopet vstopaš v formo in nazaj ter si tako ustvariš nove možganske povezave, hkrati tako na novo poustvarjaš možganske vzorce “reagiranja” ipd.. Predvsem pa spreminjaš frekvenco svojega sprejemnika – toraj možganov. In na ta način ne sprejemaš več valov(frekvenc), ki bi te silili v delovanja v spektrih, ki ti niso všeč, ampak deluješ v vibrah in spektrih, ki so ti bolj naravni, pisani bolj na kožo.. Kar ti je “pisano na kožo”, namreč v različnem življenskem obdobju določa vibra duše, ki le spremeni svojo vibro in takrat naenkrat vsa tvoja pozunanjena polja ne interferirajo več s tabo, s tvojimi željami, interesi in s tem kar te “naenkrat” privlači, prej pa te ni, kar te je pa prej privlačilo, pa te začne odbijati..
Začetki so vedno malo burni, kasneje pa se navadiš na mehanizem premikanja, na to da zelo ažurno slediš spremembi vibracije, ki se dogaja v tebi (kar dejansko si TI) saj nisi le pojavnost skatero se ukvarjaš in identificiraš, ker če ne spoznaš svojega Centralnega dela sebe, se lahko vso življenje le z mlini na vetre fajtaš in nikoli ne “zmagaš”.., poskledično, ko spoznaš svoj Izvorni del, ti zunanja manifestacija tebe nato posledično ne dela več takih težav.. zunanja manifestacija, mišljeno na: tvojo energijo, na tvoja prepričanja, vzorci skozi katere deluješ, razmišljaš, sklepaš.. čustveni odzivi na določene situacije, .. telo in njegovo delovanja, ter tudi težnje..
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
.
