Čudovito življenje
- This topic has 138 odgovorov, 19 glasov, and was last updated 9 years, 6 months nazaj by
.
-
AVATAR wrote:
Drugače pa življenje gre svojo pot … se rodiš , rasteš dorasteš, nato umreš…in spet jovo na novo. Čist naravni pojav…
V praksi poln bolečine
[/QUOTE]
No dojemanje sveta je lastno le opazovalcu… Če čutiš večinoma le bolečino, verjamem, da jo res! Verjamem tudi, da si se podal na pot, kjer si mislil, da se boš rešil vse te bolečine in zajadral v čudovito harmonijo in bivanja obilja, ki ga ponujajo raznorazna duhovna učenja… Ampak očitno ti to še ni uspelo. Od tod predvidevam prihaja tudi to razočaranje nad vsem kar ima le pridih duhovnega… Ampak ne tako hitro obupat, morda ti pa le uspe..
AVATAR wrote: Glas…glede na tvojo višjo zavest…me kot bitje…brezpogojno ljubiš ?
Nisem oseba, ki bi ga bile polna usta ljubezni. Ker polna usta ne pomeni vedno tudi polno srce..
Ljubezen je le beseda, ki se nanaša na nekaj kar si zopet vsak sam pri sebi razlaga. vsak jo razume po svoje in vsak jo bolj ali manj čuti, tudi vsak je prišel do določene stopnje ”brezpogojnosti” v izražanju te ljubezni…
Tako da jaz merim ljubezen v kvantiteti, ki jo čutim v sebi!
Koliko je čutim v sebi, toliko jo čutijo od mene lahko tudi ljudje okrog mene (ni pa nujno).
Če imam kdaj očutek, da ne zmorem ljubezni do koga, poiščem vzrok v sebi, kaj je moj problem s to osebo… Probleme drugih ljudi z mano pa prepuščam da raziščejo te osebe pri sebi.Odgovor na tvoje vprašanje je že nekje v teh stavkih. Koliko premorem ljubezni v sebi, toliko je premorem tudi do drugih.
Ne razmišljam pa o tebi kot o osebi, ki bi ga moral ljubiti (že v besedi ljubiti se nahaja ubiti, kar ni ravno spodbudno in je kontradikcija brezpogojnosti).
Ljubezen je nekaj kar premorem ali ne! Če imam občutek, da ljubezni ne premorem, odstranim ovire, ki se pojavijo med mano in med mojim izvorom ljubezni. No ti vsekakor nisi ovira med mano in mojim izvorom ljubezni, tako da ne skrbi. In tudi če bi bil, ni to tvoj problem.
Pogojnost se kaže v veliki meri tudi v potrebi po vsiljevanju svojega mnenja drugemu.
In božanstvo okrog in v nas je zelo brezpogojno… Pušča nam naša (”prava” in ”neprava”) prepričanja tudi v nedogled. Izkušanje posledic le teh pa je tudi samo naše.. In takšen doživljamo potem svet okrog nas in po ”našem svetu” si potem ustvarjamo tudi sodbe o svetu…
glas2010-12-04 15:01:04“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
AVATAR wrote:
Drugače pa življenje gre svojo pot … se rodiš , rasteš dorasteš, nato umreš…in spet jovo na novo. Čist naravni pojav…
V praksi poln bolečine——————————————-[/QUOTE]
HJa ..če že omejamo prakso : se mi zdi oz vem , da sem po moje edini osebek tukaj , ki ne naklada pa najsi bodi o ljubezni ali pa o trplenju ….
Ampak ti govoriš na splošno ….tko kot ti vidiš.
priznam pa Avatar ..čeprav te preberem in se včasih tud strinjam s tabo …predvsem to ..da če je hudo je hudo …če boli boli …če je grdo je pač grdo ..in si ne zatiskam oči pred tem .., ampak to utruja …ti pobija voljo…Drugače pa …nisem tip za pesimizem …to pač lahko sama delam tko kot rečem keks
…in ne rabim ljudi , ki poderejo vse , ki zabijajo ..pač rabim mal spirita ..jp optimizma
…tko to pač tud poganja življenje, to kar si sama predstavljam pod besedo življenje...Kaj pa ostali govorite …mi pa še sedaj ni jasno …po tolikih postih , ki ste jih napisali…
strelka2010-12-04 15:51:56
A to meni mojka ..
?
ja tudi jaz se sprašujem…že kar nekaj časa …
a moram nehat ? …no to se bom sama odločila…kaj ti misliš ..oz pišeš; da ne bo nesporazuma?…mislim ti čist dovolim, da se razjasniš…da bom prav mislila pa prav napisala…tko kot moram za te.
strelka2010-12-04 21:43:02
Čudovito življenje – hmm, sem ravno včeraj slišala pesem Alenke Godec Življenje je lepo (če ga živiš,tako kot ponuja se samo in ne da drugega želiš).
Verjetno je nekaj na tem, saj smo ljudje različno zadovoljni s svojim načinom življenja. Dva človeka imata hipotetično iste pogoje bivanja, pa je eden srečen, drug pa ne. Ker si pač sam predstavlja, kaj je zanj sreča.Četudi ti je življenje namenilo veliko bolečine (Avatar), morda pa moraš sam kaj narediti v tej smeri, da se obrne tebi vprid – prenehaš misliti o krivicah v življenju in nekaj STORIŠ, da se to spremeni. Kaj, je težko reči. Postopoma – namesto namrščenega obraza… nasmeh na obrazu (ni hudir, da se ti ne bi kdo odzval na tvoj nasmeh – predvsem otroci so tako neobremenjeni – se ti smejijo ali pa kažejo jezik).Zdaj je čas predprazničnega veselja ( pa tudi za nekatere žalosti) – na splošno pa smo ljudje v tem času še bolj čustveni, imamo vse radi in vsem želimo , da se jim končno zgodi kaj dobrega. Želimo iz srca brez sebičnosti.
Če si zmožen te čiste nesebičnosti, ker veš da v določenem trenutku nekdo bolj potrebuje nekaj ti pa ne toliko, potem se ti te dobronamerne misli, dejanja tudi tebi povrnejo in delujejo dvakrat – na tebe in na tistega, ki mu pošlješ pozitivno misel…Pa še v srčku ti je toplo….
REi2010-12-06 12:09:30
Ej stari, pa me sesuj…
…..zakikirikaj o bolečinskem sranju, ki je na svetu…….bodi pravi fantek -dedc……pa ne teži……se ne spodobi…..Še kako stojim na trdnih tleh, le ne potenciram vsega kaosa na svetu in ne uživam v tem, da se poistovetim kot žrtev, uboga, da ne morem itak nič proti vsem, da je vse bed…..
…zakaj sploh živimo…Kar je bilo slabega pustim, pozabim, dobro peljem naprej.Nisem kriva, da živim v ljubečem okolju (sem hvaležna za to).Če ti to gre na živce, prav.Svoboda govora…pardon pisanja, pa to…PS: Verjetno sem te malo razvedrila, a? Rad vsiljuješ svoje mnenje, pa nihče ni tako nesramen do tebe…. morda pa zato provociraš, ker te ne jemljemo zares s tvojim jamranjem…… vsak dan….
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.