Človekov duhovni napuh

[Nataša]

Irena wrote:

Kot praviš, Nataša: brezpogojno sprejeti pomeni “iti skozi” in “rast”. Vendar najhitreje skozi oči večnosti ne pomeni kaj dosti, pomen ima le za naš ego, vpet v čas.

To je pogosto velika lekcija za ego, ki bi zadeve rad rešil v določenem roku, odkljukal in šel naprej.

Irena wrote:

Prav tako je pojem “rast” vpet v ego sodbe polarnosti – v ločevanje dobrega in slabega, saj rast predstavlja nekaj drugačnega od prej-mi pa to drugačno tolmačimo kot boljše.

Mislim, da velika večina lekcij, skozi katere gremo, vključejo ravno to, da se ego transformira, v smislu, da nekaj, kar je prej ocenil kot težko, nesprejemljivo ali pa morda dobro, preprosto odneha, in naredi prostor praznini, ki je med dobrim in slabim, tam, kjer ni več nobene sodbe. Na tej točki pač preprosto živiš, karkoli se ti pač dogaja.

Irena wrote:

Res nam je težko sprejeti, da smo “vpeti v širši” program, v katerem imamo za odigrat svojo vlogo. Saj tudi odločitve duše niso samostojna (popolnoma svobodna) zadeva. Temeljijo na neki (egu neznani) potrebi in kakorkoli obračamo, nam dela preglavice NE-LOČENOST.

Včasih kakšnih okoliščin res ne zmoremo povezat s seboj, zdi se nam popolnoma nerazumljivo, zakaj bi si izbrali določene situacije. Ampak duša preprosto ne odneha. Na tisoč in en način nam kaže, kje se želi integrirat. Saj navadno se začne bolj nežno, če pa nočemo sprejet, pa se nam začnejo dogajat okoliščine, ki nas že bolj drmajo. Bolj ko se ego upira, težje postaja.

Nataša2013-01-10 13:12:13

Lepo je če deliš

[strelka]

Nataša wrote:

strelka je napisal/a:

razumem da vi govorite globje …samo ste prepričani , da je to kar govorite res?

Kako pa ti veš, da je res tisto, kar govoriš ti?

Vedno govorim
v svojem imenu ..in zame je to kar govorim res …

Nobenga ne prepričujem v svoj res ..kar se pa tebi kot berem nonstop dogaja
zame je res …zate pa ni …

big deal…

strelka2013-01-10 13:16:22

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[Irena]

Nataša wrote:
To je pogosto velika lekcija za ego, ki bi zadeve rad rešil v določenem roku, odkljukal in šel naprej.

Mislim, da velika večina lekcij, skozi katere gremo, vključejo ravno to, da se ego transformira, v smislu, da nekaj, kar je prej ocenil kot težko, nesprejemljivo ali pa morda dobro, preprosto odneha, in naredi prostor praznini, ki je med dobrim in slabim, tam, kjer ni več nobene sodbe. Na tej točki pač preprosto živiš, karkoli se ti pač dogaja.

Nataša wrote:

Včasih kakšnih okoliščin res ne zmoremo povezat s seboj, zdi se nam popolnoma nerazumljivo, zakaj bi si izbrali določene situacije. Ampak duša preprosto ne odneha. Na tisoč in en način nam kaže, kje se želi integrirat. Saj navadno se začne bolj nežno, če pa nočemo sprejet, pa se nam začnejo dogajat okoliščine, ki nas že bolj drmajo. Bolj ko se ego upira, težje postaja.

In kako bi mi sploh lahko povezali “vse” med seboj? Pri tem mislim na določene okoliščine, ki imajo vedno vpliv na več “duš” oziroma v njih bivajo bolj ali manj povezani ljudje….

Takole se mi plete misel

Osnovna povezanost : družina, prijateljski krog, ožji delovni kolektiv, člani nekega lokalnega društva itn.

Pustimo povezanost in vpliv vseh, ki delujejo širše…

En človek (ena duša) pride (z delom na / v sebi ; z dvigovanjem zavesti) do “skrajnega” limita svojega “razvoja”. V tem krogu enostavno ne more naprej. Energije drugih (stopnja zavesti) ga neumorno vleče nazaj, kot tudi on seveda neumorno druge “vleče” naprej

A resničen razvoj “pogojuje” zavest dotične skupine. Posameznik sicer lahko opravi “marsikaj”, ne more pa vplivati na druge, da se z njim “dvignejo” na njegovo raven (pa najsi bo le za odtenek drugačna).

Ta naša medsebojna prepletenost in vpletenost je pravzaprav nepregledna (oz. z umom nedojemljiva) mreža. Četudi je za posameznika lahko neka “lekcija” izpeta, je drugim še potrebna. Torej posameznik kljub spremenjeni zavesti lahko sicer ostane in sprejme, a v njem tli prvinska potreba po nadaljnem ukrepanju/ spreminjanju, če hočemo nadaljni rasti.

Kaj se torej zgodi? Ljudje se sestajajo in razstajajo – drugače ne gre – ali pa?

Lepo je če deliš

[Nataša]

Irena wrote:

Ta naša medsebojna prepletenost in vpletenost je pravzaprav nepregledna (oz. z umom nedojemljiva) mreža. Četudi je za posameznika lahko neka “lekcija” izpeta, je drugim še potrebna. Torej posameznik kljub spremenjeni zavesti lahko sicer ostane in sprejme, a v njem tli prvinska potreba po nadaljnem ukrepanju/ spreminjanju, če hočemo nadaljni rasti.

Kaj se torej zgodi? Ljudje se sestajajo in razstajajo – drugače ne gre – ali pa?

Mislim, da se odgovori na takšna vprašanja zelo povezani s stopnjo samospoštovanja. Bolj kot se spoštujemo, lažje se odločamo kaj in kako naprej.

Lepo je če deliš

[strelka]

Napuh

Prispeval Janez Jager

Torek, 20 April 2010 14:49

Primerov napihovanja ali napuha je veliko. V naravi se živali napihujejo zaradi praktičnih stvari, kot sta samozaščita ali pa ujeti model zaradi razmnoževanja. Pri ljudski rasi je smisel napuhovanja bolj nesmiseln in pogosto bedast. Zelo dobro se samo napuhovanje pokaže pri človeku, ki dobi oblast. Spremembe so neverjetne. Količina napuha je obratno sorazmerna z velikostjo duha določenega osebka. Manjša kot je duhovna kapaciteta, večji je napuh, ko dobi oblast. Čeprav se fizični volumen napuhnjenega osebka ne poveča, opazimo njegovo spremembo v obnašanju, govoru, oblačenju, hrani, hobijih, okusu za umetnost in predvsem pristopu do soljudi. Najbolj napuhnjenec spremeni odnos do podrejenih in tistih, za katere smatra, da so v nižji kasti. Če je zelo skromen v duhu, lahko napolni s sabo tudi večji prostor in je za ostale bivanje tam prava muka. Sam napuh je tudi nalezljiv. Ko pride veliki napuhnjenec na oblast, se napuhnejo tudi njegovi simpatizerji. Politični volumen napuha je vedno nasičen, ker je v politiki mnogo premalo velikih duhov na vseh straneh politične mavrice. Seveda je lastnost napihovanja v določeni meri lastna vsem osebkom ljudske rase. Napuh je celo temelj vseh grehov. Zaradi pomembnosti so se skregali še angeli. Žal od napuhovanja nikogar ne raznese..

Kaj je tale tole fajn napisal..

strelka2013-01-11 16:24:48

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[ozelot]

Men tele vaše teorije o dušnih zahtevah niso prav nič logične. Zakaj bi hotela neka duša izkusit težave ker ve da bo pri tem poškodovala eno od ostalih treh teles bitja ki so fizično telo, emocialno telo in mentalno telo. Posledično bi škodila še sama sebi. Človek kot bitje najbolje deluje ko so vsa 4 telesa usklajena. Naprimer mentalno telo ob polnoči reče: “O jest bi pa sladoled!” “Jest ga že kar okušam, njami!” pravi fizično telo. “Jest imam tu eno rano ki bi se fajn zacelila s sladkim” reče emocialno telo. Duša pa pravi: “Jest se s tem ne strinjam. Ura je polnoč in če sedaj vzamemo tako količino sladkorja ne bomo dobro počivali in jutri bo vse narobe”.

Recimo da si duša po vašem zaželi izkusiti bolezen. Nekako mora povzročiti da človek na nek način nima prave pameti. Začne povzročati težave v odnosih. Človeško emocialno telo se poškouje drugo in začne trpeti zaradi jeze, zamer, strahu,.. in nazadnje zboli fizično telo. Nesrečen človek je jezen še sam nase in se obsoja kar je škodljivo celo za dušo in za celotno vesolje. ( Gregg Braden opisuje v Božanski matriki kako razna dejanja dobijo resnično negativne posledice šele potem ko človek samega sebe obsodi zaradi nečesa kar je storil. ) Ko se s svojo pametjo in čustvi usmerjaš v bolezen deluješ tudi tako kot nebi želel. Ko delaš nekaj kar ne želiš spet poškoduješ dušo. Torej dva od treh možnih načinov poškodovanja duše sta zajeta v tem kratkem primeru.

Zanimivo pa je najbolj to da je ravno duša tista ki nas ljubeče prosi naj nehamo bluzit in se vedno znova butat z glavo v zid. Ravno ona je tista ki nam prinaša na pot razna sredstva za pomoč da si olajšamo življenje. In lih duša je tista edina ki pozna kako lepi smo, ki nas vleče proti domu in nas stalno opominja in kaže smer. Prioriteta duše je skrb da so vsa telesa v redu.

Torej dejte se nekaj bolj prepričljivega zmislit za tole mojo nevedno dušo.

ozelot2013-01-11 18:57:29

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[tadej pretner]

ozelot wrote:

Zanimivo pa je najbolj to da je ravno duša tista ki nas ljubeče prosi naj nehamo bluzit in se vedno znova butat z glavo v zid. Ravno ona je tista ki nam prinaša na pot razna sredstva za pomoč da si olajšamo življenje. In lih duša je tista edina ki pozna kako lepi smo, ki nas vleče proti domu in nas stalno opominja in kaže smer. Prioriteta duše je skrb da so vsa telesa v redu.

Torej dejte se nekaj bolj prepričljivega zmislit za tole mojo nevedno dušo.

Mešaš pojma duša in individualni duh (vorteks). Pa Nataša tudi, cca ene štiri poste pred tvojim.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Avtor]

Prispevki