Česa nas učijo naši otroci
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Česa nas učijo naši otroci
- This topic has 87 odgovorov, 18 glasov, and was last updated 11 years, 6 months nazaj by ozelot.
-
AvtorPrispevki
-
1. 5. 2010 ob 17:41 #2754SelenaČlan
AVATAR wrote:
Ne, otroci ne razumejo teh moralno-zrelih pojmov…za njih je svet takšen kot je.
Daleč od tega. V začetku sicer svet doživlja kot celoto in sebe kot del sveta, ter med objekti in subjekti ne zazna jasnih mej. Ko se začne zavedeti sebe kot ločene entitete (načeloma takrat, ko se začne odzivati na to, da ga pokličeš po imenu), pa začne informacije o tem, kakšen je svet, sprejemati najprej od staršev, potem pa še od koga drugega. Starši mu vcepijo prepričanje, ali je svet varen, ali ni, ali je pameten, priden, ali neumen, poreden … V tem obdobju leži seme vseh kasnejših identitet.
To je sicer res…otrok to zaznava te v maternici…torej odziva se že v maternici…glede na to kar zaznava s strani matere in neposredne okolice…vendar ne razumejo…moralno-etičnega vidika…se zgolj odzivajo…Zdaj, če otrok svet doživlja kot celoto…je veliko vprašanje…nima smisla filozofirat o tem…jaz sveta nikoli nisem doživlajl kot eno nedeljivo celoto…niti se tega ne spomnim…da bi to kot froc zaznaval.tadej pretner wrote:
Je pa tako…da se mora vsak otrok…v tem svetu znajt sam….
Sem ti ravno v temi “zanimivi linki” napisal, da je problem današnjega človeka občutek neintegriranosti in osamljenosti. Ti očitno deluješ v smislu pristopa, da vsak najboljše skoz’ pride, če iz sebe ustvari izoliran otok. Na tak način človek ne more biti srečen in ni potrebe, da te vprašam, če si v takšnem svetu in s takšnim pristopom srečen, saj vem da nisi.
NE, nisem srečen…in močno dvomim, da je kdo na tem forumo ali prejšnem…resnično srečen…babje žlubrundanje mi nič ne pove…in večinoma temelji na nekih iluziornih predstavah…skozi vidik “duhovnosti”Enkrat sem te na Maat-u vprašal…ali res živiš svoje življenje…tako kot si resnično želiš…In odgovoril si da ja… ( čeprav je iz tvojih postov jasno, da si preobremenjen z delom )…Povdaril pa si…da si vse moral narediti SAM…nihče ti nič ni dal…In kaj ti jaz ves čas govorim…človek mora zmerom vse sam narediti…koji kurc mi drugi koristijo, če moram vse sam…ali ne vidiš v tem ironijo !?Tale debata je prispela na zelo zanimivo področje. Čeprav nisem nikjer navedla, za kakšen problem v bistvu gre, smo prišli točno do njega. Zato bi te prosila, Avatar, če bi nam lahko zaupal, kakšno je bilo tvoje otroštvo in kaj bi si želel, da bi tvoji starši naredili drugače, kot so.1. 5. 2010 ob 20:00 #2756AVATARČlanAvatar, ni tip, ki bi govoril o svojem otroštvu ali o starših.
O tem sploh ne razmišljam…brskanje po preteklosti nima smisla…kar je bilo je bilo…Življenje gre neusmiljeno naprej in življenju je čisto vseeno za prejšne in zdajšne otroke tega sveta…Ta trenutek lahko izgine vsa človeška vrsta…življenje ne bo niti trznilo.
Če te kaj posebaj zanima, boš morala to napisat…pa se bo kdo našel, da ti kaj sfilozofira.
1. 5. 2010 ob 23:23 #2758tadej pretnerModeratorAVATAR wrote: .Zdaj, če otrok svet doživlja kot celoto…je veliko vprašanje…nima smisla filozofirat o tem…jaz sveta nikoli nisem doživlajl kot eno nedeljivo celoto…niti se tega ne spomnim…da bi to kot froc zaznaval.
.Ne spomniš se niti, da si se rodil, a si nedvomno se.
Ne gre za filozofiranje, pač pa za odkritja Jeana Piageta, ki je bil sicer biolog, a se je v zadnji fazi profesionalne dejavnosti poglabljal v vedenje otrok. Opazil je, da se dojenček, ki v roko vzame nek predmet, z njim pogosto udari po glavi. Prej je veljalo prepričanje, da zaradi ne dovolj razvite motorike, po Piagetu pa zato, ker se še ne doživlja kot ločeno entiteto. Zanimivo je, da njegova teorija v začetku ni bila sprejeta, po njegovi smrti (1980) pa ima vedno več pristašev.AVATAR wrote:
NE, nisem srečen…in močno dvomim, da je kdo na tem forumo ali prejšnem…resnično srečen…babje žlubrundanje mi nič ne pove…in večinoma temelji na nekih iluziornih predstavah…skozi vidik “duhovnosti”Enkrat sem te na Maat-u vprašal…ali res živiš svoje življenje…tako kot si resnično želiš…In odgovoril si da ja… ( čeprav je iz tvojih postov jasno, da si preobremenjen z delom )..Pravzaprav je razlog, da izpade, da precej delam predvsem ta, da sem se odločil sam spreminjati okolico svojega brloga iz hriba v terase. To delam četrto leto, a v ritmu, ki ga izberem sam. Se pa naredi, da včasih hočeš kakšno fazo končati, pa si posledično nekoliko v gužvi za kaj drugega. Ampak vse je pod kontrolo in nikdar zaradi dela ne padem v “frfranje”. In s svojim lajfom dejansko sem precej zadovoljen.
AVATAR wrote:
.Povdaril pa si…da si vse moral narediti SAM…nihče ti nič ni
dal…In kaj ti jaz ves čas govorim…človek mora zmerom vse sam
narediti…koji kurc mi drugi koristijo, če moram vse sam…ali ne vidiš
v tem ironijo !?Seveda je res, da moraš slediti svojim ciljem sam, ampak to lahko narediš z dobrim sodelovanjem z vsemi vpletenimi na način, da imamo vsi kaj od tega, ali pa tako, da ti gre za zadovoljitev sebičnih ciljev. Druga pot je težja in stresna … Sila pomembno je, s kakšno energijo v posameznih situacijah deluješ. Meni se pogosto dogaja, da me policaj ne kaznuje, tudi če me ustavi zato, ker sem kaj zamočil. Ali pa recimo še en primer – pred leti sem vodil obnovo trgovine MK v Velenju. Na naše gradbišče in še na eno drugo, kjer je šlo tudi za prenovo objekta javnega pomena je prišla gradbena inšpektorica. Oboji smo imeli enak greh – za delo ni bilo potrebnih dovoljenj. Pa je inšpektorica na onem drugem gradbišču dela ustavila, na “mojem ” pa ne.
tadej pretner2010-05-01 23:34:40
2. 5. 2010 ob 4:05 #2760strelkaParticipanthe , he …mogoče se pa temu reče čista manipulacija….
Pošteno bi blo .. da v obeh primerih se ustavi gradnja..Jp avatar ..tko je rodiš se sam …se moreš potrudit …umreš pa tud sam …tko je na tem svetu….
Vse kar je vmes …so pa različna presenečenja….strelka2010-05-02 04:06:46
2. 5. 2010 ob 13:34 #2764tadej pretnerModeratorstrelka wrote:
he , he …mogoče se pa temu reče čista manipulacija….Kadarkoli je med tabo in tvojim ciljem človek, ki ga moraš v nekaj prepričati, gre za manipulacijo. Ves čas manipuluiramo drug z drugim. A manipulacij je več vrst – lahko je takšna, da človeku ne daš drugih možnosti in ga postaviš pred dejstvo, lahko pa je takšna, da ima občutek, da je tudi zanj dobro, če pride do razpleta, kakršnega želiš. V konkretnih primerih (policija, inšpektorica in druge situacije, v katerih sem a priori v podrejenem položaju) ravnam tako, da se preprosto ne postavim na nasprotni breg in vzamem človeka, ki “mi stoji nasproti” zgolj kot nekoga, ki dela svoje delo. NAčeloma se sicer rad mal pohecam, ampak moraš začutiti, pri kom bo to palilo in pri kom ne. Nikoli pa v takšnih situacijah nisem niti aroganten, niti ne pametujem, niti ne igram žrtve. Redkokdaj sfalim …
2. 5. 2010 ob 18:36 #2770pikica52Član2. 5. 2010 ob 18:43 #2772strelkaParticipantmen to čist jasno…samo je pač manipulacija …prineseš jih “okoli” za tvojo korist …potem pa kakorkoli že obračamo …če sta potem oba zadovoljna in nihče ne otrpi škode …nič narobe…
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.