AVATAR wrote: Ana…zdaj olepšuješ zadevo…zgoraj si jasno napisala, da ti je nekaj manjkalo…imela si neko potrebo…tvoja biološka urca je delala tik tak…tik tak…tik tak…in oba dobro vema…v katerem grmu tići zajček.
Lahko bi se odločila, da bi bila brez otrok. Nihče me ne bi obsojal. In tukaj bi šele lahko rekla, da bi bilo egoistično dejanje…ker bi se izognila neki odgovornosti…bila bi lepo sama…svobodna…kot ptička na veji…moja biološka ura ni igrala nobene vloge…
AVATAR wrote: V tej tvoji zadovoljitvi potrebe po rojevamju, ki je v bistvu nagon…ni smisla…odgovornosti…namena.
Morda…nagon…to je meni popolnoma logično, normalno….ljudje imamo nagon…hvala bogu, da znamo še kdaj delovati nagonsko in ne samo razumsko
AVATAR wrote: Jaz nikoli ne bom imel naraščaja…sam pri sebi sem razčistil…zakaj NE…Če pa bi se za to odločil…bi sam pri sebi razčistil zakaj JA…
Bi rekla, da je to čist moška izjava…kar poplnoma razumem…moški drugače gledate na rojstvo…otroke…drugače kot ženske…itaq…normalno…tudi moj je tako dolgo govoril ( tudi sama sem tako nekaj časa govorila )…ne bom imel otrok….potem nama je pa kar nekega lepega dne kliknilo…imela bi pamža….brez pregovarjanja….danes je nor na sineka…In itaq, popolnoma tvoja odločitev…nihče te ne bo obsojal zakaj NE in zakaj JA
AVATAR wrote: Ko pogledaš-pomisliš-ko si z njim…”svojim” otrokom…se vprašaj…ZAKAJ…zakaj si ga rodila v ta svet…brez duhovičenja…brez filozofiranja…brez izgovorov…Velja samo golo dejsto…in s tem golim dejstvom…se od otroka največ naučiš.
Tega občutka se ne da opisati…ko ga danes gledam….si milsim, kako neznansko srečo imama, da imam otročka…res pa je, da se veliko naučiš od otrok…ta brezmadežna dušica…čista nedolžnost…nepokvarjenost…večna hvaležnost…res je škoda, da jih “moramo” vkalupljati zato, da preživijo v svetu…težko je opisat ta občutek, ki ga imam, ko ga opazujem…in se sprašujem, zakaj sem ga imela…brez filozofiranja…to moraš občutiti sam, da boš razumel…tudi jaz sem morala izkusiti, da zdaj poznam ta občutek….preden sem sama imela otroka, sem tudi jaz ostajala ravnodušna ob takih “sladkih” izjavah mamic…danes jih razumeme zakaj so se dobesedno “topile” ko so govorile o otrocih…te prevzame tista otroška iskrenost, iznajdljivost, čista želja po novem, po življenju…ttako nepokvarjeni so…in tega te naučijo otroci…kako biti JAZ…pa jih potem žal potlačimo…zatremo…škoda…
ANA2010-04-26 14:47:37
.
in res so ljudje malo čudno gledali, pa kaj!! Se pa spomnem, da so mu nekatere vzgojiteljice v vrtcu ta njemu ljubi predmet jemale in skrivale, menda je strašno jokal zaradi tega..
