Čas
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Čas
- This topic has 19 odgovorov, 5 glasov, and was last updated 13 years, 4 months nazaj by Irena.
-
AvtorPrispevki
-
7. 4. 2011 ob 8:48 #9590IrenaČlan7. 7. 2011 ob 0:36 #10501VesnaČlan
Irena wrote:
Po mojem je čas tu zato, da lahko preurejamo prostor (okolje) – iz nevarnega v varnega, iz pomanjkanja v obilje, iz pobijanja v sobivanje, iz zaporov v prostranost …Lp, iBo kar držalo…… ker s prurejanjem materije (prostora) vadimo kreativnost, se učimo odnosov….…. in doživljamo spremembe. Opažam, da ni čas tisti, ki teče. Čas je vezan na prostor in je enako fiksiran kot prostor. Mi smo tisti, ki se pomikamo skozi prostor/čas. Premik že sam po sebi povzroči iluzijo časa, zato ker je premik sprememba sama. Dejansko se spreminja naše videnje stvari, naš zorni kot. Od tod izvira zaznava sprememb.Zaznava časa v sanjah:V sanjah se pomikamo skozi astralno materijo, enako kot se v budnosti pomikamo skozi fizično matrijo. Kar se je dogajalo v sanjah, postane v budnosti preteklost in celotne sanje lahko strnemo v en sam trenutek. Isti fenomen doživimo ob odhodu iz fizične dimenzije, ko celotno življenje lahko strnemo v sam samcat hipec.Zaznavo časa znotraj sanj in po njih, znotraj fizičnega bivanja in po njem, najlažje primerjamo z ogledom filma. Ko sledimo zgodbi, smo znotraj Prostora/Časa te vsebine. Ko je filma konec, so doživetja celega filma zajeta v enem samem trenutku.7. 7. 2011 ob 9:28 #10502IrenaČlanVesna wrote:
Opažam, da ni čas tisti, ki teče. Čas je vezan na prostor in je enako fiksiran kot prostor. Mi smo tisti, ki se pomikamo skozi prostor/čas.Izhodišče “fiksnega časa v fiksnem prostoru” zelo močno olajša naše “gibanje” skoz njiju. Mnogo lažje namreč preklopimo na TUKAJ IN ZDAJ . Ko se zaveš možnosti izbire in zavestno izbereš tu in zdaj, koncentriraš vso svojo notranjo moč v eno točko in iz nje (končno) nerazpršeno deluješ oziroma BIVAŠVesna wrote:
Dejansko se spreminja naše videnje stvari, naš zorni kot.Po eni strani se zorni kot izostri, po drugi pa postane “mehkejši in fluiden”.Vesna wrote:
Zaznava časa v sanjah:V sanjah se pomikamo skozi astralno materijo, enako kot se v budnosti pomikamo skozi fizično matrijo. Kar se je dogajalo v sanjah, postane v budnosti preteklost in celotne sanje lahko strnemo v en sam trenutek. Isti fenomen doživimo ob odhodu iz fizične dimenzije, ko celotno življenje lahko strnemo v sam samcat hipec.Ja – bilanca življenja je v obsmrtnih doživetjih opisana kot izjemno kratka in hitra – kot je pravzaprav naše življenje samo. Ena inkarnacija je kot kaplja v morju – mi pa iz nje delamo drame in komedije. Morda zato, da si ga” podaljašmo” – s slalomom in smukom med prej-zdaj-potem. In pri tem izgubljamo edino kar šteje – kakovost bivanjaLp, Irena7. 7. 2011 ob 16:44 #10507horusParticipantČas zame sploh ne obstaja kot klasičen pojem-torej,da bi me priganjal,kot večino ostalih ljudi-kajti po 10 letih ukvarjanja z meditacijo sem prišel v svojem življenju-v fizični dimenziji bivanja-do tega,da sem postal,lahko bi temu občutku rekel tako-gospodar časa.Edino,kar bi lahko označil kot čas-je ritem narave,torej moje natančno opazovanje narave-to opazovanje je pri meni postalo avtomatično-nekakšno čudenje naravi,saj niti dva dneva,kaj šele ure ali minute ali trenutki,ki jih zaznavam pri tem,niso niti približni enaki-in to traja vse leto,in naslednje in …Jaz temu rečem “prepustitev” naravi-nevmešavanje v naravne zakonitosti-zakaj bi jih sicer menjal,če so pa popolnoma dovršene v svojem namenu obstajanja.Pa čeprav bi se lahko z lahkoto pričel vmešavati in spreminjati po svoje te zakonitosti-to imenujem upravljanje z energijami-vendar bi posledično lahko prišlo na ta način z moje strani delovanja do kakšnih nepričakovanih rezultatov-konec koncev sem še vedno le vajenec,ki se uči…Obstaja pa tudi “prepustitev” svojemu duhovnem vodniku,ki obstaja v dimenziji energijskega stanja bivanja-astralnem nivoju-in le on/ona te lahko uvede v skrivnosti,ki so za večino ljudi nadnaravne-ker za njih nimajo logične razlage in potemtakem za njih sploh ne obstajajo-kar pa še zdaleč ne pomeni,da ne obstajajo,vendar na višjem nivoju in le tisti,ki svoja 4 telesa uglasi z višjo frekvenco delovanja energije-saj vsa telesa oddajajo svojo energijo-lahko vse to zaznava,celo dovoljeno mu je vmešavanje/sodelovanje/delovanje na tem,astralnem/energijskem nivoju.
7. 7. 2011 ob 17:34 #10508horusParticipantKako postati gospodar časa?Najprej in osnova za to je,da postanemo gospodarji svojega telesa-bolje rečeno-svojih 4 teles:fizičnega,psihičnega,čustvenega in kozmičnega.Obstajajo razni načini in tehnike-vse pa temelji na meditaciji.Določiti moramo neko konstanto v svojem vsakdanjem življenju-recimo,vsak dan se vsaj 10x v intervalih usedemo na klop na našem vrtu in 10-15min opazujemo dogajanje okoli sebe popolnoma sami in pri tem opazujemo na primer veter-poskušamo razumeti veter in sicer tako,da s svojo zavestjo prodremo v njegovo in se poistovetimo z njim na ta način,da sem jaz=veter in pri tem zaznavamo občutke,ki jih ima veter.Lahko vidimo,kako veter pihlja med krošnjami dreves,grmovja-kako premika liste,nekatere celo odpihne,dviguje prah,premika dim-če je močan,lahko odlomi suho vejo,pod njegovo silo z dreves padajo listi,ki so odslužili svojemu namenu (listi ne odpadajo samo jeseni).Če to počnemo konstantno 10 let zapored,vsak dan-potem lahko v samo 10 min ulovimo nešteto trenutkov večnosti-nekatere si zapomnimo,druge ne-se pa nam vsi vtisnejo v našo zavest.Ugotovimo lahko,kako je veter-kot energija,ki ima svojo zavest,razum,občutke in čustva,podoben majhnemu otroku,tako neskončno je razigran in nagajiv-a v sebi globoko razočaran,ker tega/njega na ta način nihče od navadnih ljudi ne uvidi/vidi.Z njim sem vzpostavil prijateljski odnos-bolje rečeno-tovariški je boljši izraz (večina ljudi tega sistema ta dva izraza sploh ne razlikuje).Lahko bi rekel,da na ta način svojega delovanja v svojem življenju postanemo izven časovno bitje-nenehno živimo ta trenutek,ki pojmuje večnost-loviti trenutke večnosti-in biti osvobojen časa-svoboden v vsem,kar smo,ker okolica itak ne more več vplivati na nas-mi vplivamo in kreiramo okolje po svojem okusu.
8. 7. 2011 ob 8:36 #10510IrenaČlanhorus wrote: .Edino,kar bi lahko označil kot čas-je ritem narave.
horus wrote:
Jaz temu rečem “prepustitev” naravi-nevmešavanje v naravne zakonitosti-zakaj bi jih sicer menjal,če so pa popolnoma dovršene v svojem namenu obstajanja.Se podpišem pod tole! Vsakršno “vmešavanje” je pravzaprav nesprejemanje . In totalno sprejemanje je temelj vsega. Graditi brez temeljev je “uzalud”…Irena -
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.