Ali misliš, da si šef svojega življenja?

[ozelot]

Včasih se mi zdi da je spoznanje da si sam kreator svoje realnosti naravnost strašljivo. Sam pri sebi opažam da sem precej strog do samega sebe in si le težko odpuščam “napake” ki jih “kreiram” ali bolje situacije ki jih izbiram. Precej lažje se je prepuščat nekemu “notranjemu vodstvu” kakor zavestno ustvarjat. Koneckoncev ima zavestno ustvarjanje tudi neželene posledice zaradi polarnosti dočim notranje vodstvo ali prepuščanje bogu ni polarno. Razni eterični vodniki tudi pravijo da ti zveseljem kažejo pot če pa hočeš sam pa te pustijo na miru. Ampak ko boš šel sam bo pot težja. Torej ko se soočiš s spoznanjem da si sam kreator svoje realnosti ti takoj skočijo na plan vsesort neumnosti ki jih silijo ven ego, razne neuresničene želje ki so zopet pogojene z egom, razni kolektivni balast ki pravzaprav nima veze s tabo…npr hočeš imeti nekaj kar si v resnici ne želiš niti ne potrebuješ pa vendar bi tisto imel čeprav ne veš vzroka in si morda prebral v reviji Hopla..

Torej. Kaj je bolje, biti sam svoj šef, edini kreator svoje realnosti, zavestni ustvarjalec ki kljub svoji duhovni nezrelosti poskuša živeti po načelih uma in na koncu vidiš da v bistvu ne moreš prav nič pasti v depresijo in končati na štriku ali je bolje se prepustiti božjemu vodstvu, ceniti, biti ponižen – nezahteven, upoštevat le svoje srce in nikogar drugega? Jaz bi vsekakor izbral drugo varjanto čeprav močno veerjamem da sem kreator svoje realnosti in verjamem v zakon privlačnosti in zrcalno sliko mikro in makrokozmosa. Vseeno pa se v zavestnem ustvarjanju ne počutim dobro in vse kar skreiram je nepopolno, zanič, plehko dočim kar mi pade iz neba je vedno nekaj presenetljivo lepega. Baje če sam ustvarjaš iz uma imaš tako slabe ideje da je življenje čisto nezanimivo, če pa se prepustiš vodstvu pa skozi hvaležnost vedno znova doživljaš lepote kreacije na nepredstavljive načine.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[snowcat :)]

Ozelot. Cel dan bluzim nad tvojim postom….in ?

K~c gleda popolnost.

Edini vodnik je obcutek zadovoljstva.

Izbira je tvoja pravica.

K~c gleda vse ostale in njihovo mnenje.

Ti dihas za tvoje telo, noben drug ne more dihati za te in vedeti kako ti to dozivljas.

Super si in krasen v tvojih dvomih in nesigurnosti.

Dokler sprasujes, si ziv.

Lep vecer naprej zelim

Snowcat

Lepo je če deliš

[ozelot]

Se mi je zdelo da nekam dowg ne odgovoriš

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[AVATAR]

JA, mislim, da sem šef svojega življenja.

Sem bog i batina.

Sem alfa in omega vesolja.

I am the power, I am LORD

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

ALELUJA

Lepo je če deliš

[ozelot]

Self terrorism!

Več let si želim nečesa in sanjam o tem in ko se sanje začnejo uresničevati začnem s teroriziranjem samega sebe. Zakaj je vedno tako “vsaj pri meni” da ko pride želja do točke ko bi se lahko izpolnila me neki strahovi začnejo bremzat in sam sebi začnem povzročat nesmiselne prepreke da bi se mi ta želja čim težje ali nikoli izpolnila.

Konkretno:

Po poškodbi pač iščem vsakosorto pomoči in tako sem na internetu že pred leti našel John of God iz Abidanie. No in sem si zamislil kako fajn bi blo če bi šel tja. Večkrat sem sanjal o tem in razmišljal.. Nisem imel sredstev niti ničesar drugega potrebnega za tak podvig. Zdaj tri tedne nazaj se je pojavila ideja da grem tja dol. Kontaktiral sem enega naših vodičev ki mi je povedal, da je njegova tura že zasedena, da ni mogoče dobit letalskih kart in da so vse sobe v Abidaniji polne. OK. Odprem par videov na to temo kjer pravijo da entitete poskrbijo za vse če je zate dobro da prideš dol. No čez par ur me pokliče vodič in pravi da lahko vse uredi ampak se moram odločiti in plačati do najkasneje naslednjega dne. Sam še niti nisem imel spremstva ki ga kot težak invalid nujno rabim in sem kar malo cviknil. Ampak ker entitete poskrbijo za vse sem spremljevalko dobil po prvem klicu. Naslednji dan plačam karte in vse kar je treba. Torej sedaj se je moja dolgoletna želja dejansko začela uresničevati. Par ur po tistem ko sem plačal karte sem se tako trapasto poškodoval – poškodba desnega jajčka in takoj naslednji dan dobil vnetje, ki smo ga zdravili z antibiotiki. Oteklina je po 10 dneh izginila in tudi bolečina. Zdaj dober teden pred odhodom se mi je bolečina vrnila in okrepila tako da mam spet dvome če bom lahko sploh šel tja dol glede na to da je treba sedet 9 ur ali več na letalu mene pa že boli po 10 minutah sedenja.

Kaj hočem reči. .. skratka sam sebe teroriziram ko je treba sprejet nekaj novega, ko je sprememba na vidiku, ko je treba sprejet odločitev,.. pa četudi sem si zelo želel tistega.

Kaj narediti da se to konča?

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[glas]

Ozelot, vse kar opisuješ, je zelo naraven proces in če sodim po sebi, je skoraj vedno tako!

Tako da ta tvoj odnos ali mnenje, ki ga imaš o sebi:

ozelot wrote: Self terrorism!

Več let si želim nečesa in sanjam o tem in ko se sanje začnejo uresničevati začnem s teroriziranjem samega sebe. Zakaj je vedno tako “vsaj pri meni” ..

je še najslabše pri vsem skupaj!

Pri uresničitvah globokih notranjih želja je proces uresničitve ponavadi točno takšen kot ga opisuješ..

Dvomi, prepreke, preizkušnje,.. In čez to pot se prečistijo prave želje od nepravih.. če je želja prava, se je ne boš odpovedal, če ni, se jo boš pa odpovedal (za vedno ali za enčas)..

Ta poškodba je nastala pač ja, ampak to moraš vzeti kot del tega procesa, če obstajajo entitete, ki zrihtajo karto (in te so ti kao dobre), potem so lahko tudi entitete ki “zrihtajo poškodbo”..

Nikakor ne smeš sam sebe imeti kot da si kaj slabega delaš, ker si ne!

Kaki terror?

Vse dele sebe moraš raziskovati in ugotoviti kaj ti želijo sporočiti..

Če bi jaz na tvojem mestu razumeval, da ta je bolečina le preizkušnja, bi jo sprejel in šel na pot.. Če bi razumeval, da je to mogoče le ovira, ker tja ne smeš, potem ne bi šel..

Rzšči v sebi, ali je kak negativni program ali saboter, ki ga moreš ozavestiti preden greš.. ne bo ti namreč dovoljeno fizično ozdraveti, če ne boš poprej odpravil negativnih prigramov, ki jih tvoja duša ne želi več v svojem telesu!

Ali pa te ta poškodba želi zaščititi da ne greš tja kjer ti ni mesto!

izkoristi ta čas za samoraziskovanje

in pristal boš kjer ti je mesto!

odprl si se zelo! to je dober znak..

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Avtor]

Prispevki