Akaški zapisi
- This topic has 30 odgovorov, 8 glasov, and was last updated 9 years, 2 months nazaj by
.
-
Tomaž wrote: Pozdravljeni,
zanima me znanje, oz. način kako dostopati do lastnih akaških zapisov.Branje drugih oz. dostop do “knjižnjice” me ne zanima.Rad bi pogledal v svojo zgodbo, z namenom izboljšati oz. napredovati oz. izpeljati zadane naloge.Če ima kdo izkušnje ali ve, kje se da kaj prebrati na to temo, kje se da naučiti tehnik ali če kdo pozna kakšnega učitelja, bi prosil če te informacije deli z mano in z drugimi na forumu.Vse dobro,TKo praviš da bi rad do (svoje) akaše dostopal,.. je to kot en koncept trgovanja z bogom.. “saj nebom drugih gledal, le sebe!”
Ampak če nekako dosežeš, da se ti odprejo vrata, bodo za temi vrati vse informacije o vsemu, takl kot če greš tukaj v tem svetu na ulico, vidiš vse ljudi na ulici, hočeš nočeš vidiš kako so oblečeni, njihovo obnašanje, s kom so v družbi, …
Tako pa tudi tam lahko vidiš vse o vseh, kar se pač pokaže, včasih več o komu kot bi si želel in tudi manj o komu od koga bi pa želel več videt (lahko tudi od sebe).
Vglavnem ko se naučiš gledati v svoje globine, enostavno vidiš tudi v globino drugih ljudi, ker smo ljudje v osnovi vsi isti..
Ali pa ko resnično prideš do svoje duše kaj kmalu ugotoviš da to ni le tvoja dusa ampak je ti duša ki je od vseh ljudi in vsak pride do iste..
Na začetku si jo morda lahko lastiš, ampak kaj kmalu lahko ugotoviš, da tam meje ne delujejo več kot je to uprizorjeno na fizicnih ravneh, oziroma na telesni ravni.Kdo “vidi” v akašo se kar dobro opazi, ampak nima smisla pričakovati, da bi ti nekdo rekel, glej on lahko vstopa v akašo, idi kar do njega! Ker tudi če boš šel k njemu, ni nujno, da ti bo sploh lahko kaj pomagal.. Lahko ti celo oteži to pot, saj boš mogoče na silo poskušal na tuj način doseči nekaj, pa ti nikakor ne bo uspelo..
Imaš pa svojo unikatno pot, pisano le tebi na kožo in se ji ne znaš prepustiti ali si ne zaupaš dovolj, da bi verjel temu kar že sedaj prebiraš iz akaše pa teh informacij ne jemlješ resno, oziroma jih ne prepoznavaš kot to kar so!
Najpomembnejše je za začetek, da se znebiš prepričanja, da pa ti ne vidiš v akašo!
To je prvi korak, vsi drugi bodo lažji! …
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
Tomaž wrote: Pozdravljeni,
zanima me znanje, oz. način kako dostopati do lastnih akaških zapisov.Branje drugih oz. dostop do “knjižnjice” me ne zanima.Rad bi pogledal v svojo zgodbo, z namenom izboljšati oz. napredovati oz. izpeljati zadane naloge.Če ima kdo izkušnje ali ve, kje se da kaj prebrati na to temo, kje se da naučiti tehnik ali če kdo pozna kakšnega učitelja, bi prosil če te informacije deli z mano in z drugimi na forumu.Vse dobro,TVprašanje je, ali je to, kar bi ti rad, v objektivnem smislu sploh mogoče. Da bi razumeli objektivno vrednost nečesa ustvarjenega, mora biti zavestnost tistega, ki jo želi razumeti, približno na isti ravni kot zavestnost tvorca, drugače “prepoznaš” nekaj, kar je totalno različno od tistega, kar si je zamislil tvorec, ali pa le del zamišljenega.
Dva primera:
– Za žival je knjiga zgolj barvni predmet, saj je njena zavestnost bistveno nižja od avtorja knjige in tistih, ki so jo izdelali.
– To isto knjigo bi pračlovek “prepoznal” kot barvni predmet, poln neznanih simbolov.V podobni situaciji je človek, ki želi razumeti stvarstvo ali če hočeš – akaški zapis. V vsakem trenutku pride na nezavedni ravni do nas cca 80 milijard bitov informacij, zavedamo/prepoznamo pa jih le 2000. Le kako bi potem lahko pričakovali, da bomo dobili objektivno sliko akaškega zapisa.
Pojavlja se vprašanje, katerih 2000 bitov informacij prepoznamo?
To, kaj bomo prepoznali, je odvisno od našega znanja, identifikacij, globinskih strahov, naših predstav o akaši itd.
Primer:
Zaradi zgoraj navedenega so zelo redki vidci, ki jih jemljem resno. V praksi se namreč pokaže, da je marsikdo pripravljen “metati ven” informacije o prejšnjih življenjih, kadar pa so te informacije preverljive, začne večina “vidcev” hoditi “zelo pri kraju”
. No, resno npr, jemljem Jano Janiszewsko in ANito Žugec. Zato ju včasih kaj vprašam in odgovore primerjam s svojimi občutki-sam namreč stvari “ne vidim”, jih pa zelo intenzivno čutim. Relativno pred kratkim sem imel nek energijski problem. Bil je trdovraten zato sem iskal ustrezno pot, da ga rešim. Za mnenje sem vprašal tudi Jano in ANito. Povedali sta mi totalno različne stvari, obe interpretaciji pa sta se razlikovali od mojih občutkov.
Za kaj pri tem gre?
Ravno za to, da je interpretacija videnja odvisna od osebnostne strukture vidca, zato predstavlja le majhen delček resničnosti. Tako Jana kot Anita imata določene osebnostne značilnosti in njuni videnji sta bili skladni z njimi.Kaj hočem povedati?
Če se ozreš v nebo, vidiš na njem kup oblakov. Nebo skupaj z oblaki je neka celota, vsak oblak posebej pa je zgodba zase. Vse skupaj lahko primerjamo s poskusom razumevanja akaškega zapisa. Ko greš v meditativno stanje, se lahko zliješ v celoto. Si nebo. Takrat le nekaj začutiš. nisi pa v tem stanju sposoben ničesar interpretirati, saj je ego razblinjen. Ko sestopiš iz globokega meditativnega stanja, pa se ego spet formira in tvoja interpretacija tistega, kar si začutil, je odvisna od njegove strukture. Interpretacija tako nima več veze s celoto, ampak je le en oblak.Zaradi navedenega številni mistiki sploh nočejo govoriti o svojih meditativnih izkušnjah. Pravijo, da lahko povejo karkoli in na kakršenkoli način, a to ne bo moglo odraziti in opisati tistega, kar so doživeli/začutili.
Jbg …
Tomaž wrote: Mar so potem metode kot je recimo Karmićna diagnostika (Ogorevc) napačne?…
Oglejva si, kako karmična diagnostika
deluje.
Za začetek – ali veš, da lahko spremenimo stvari, ki
so se zgodile v preteklosti? S tem v zvezi so naredili zanimiv
poskus. Nek ton so stereo posneli tako, da se je pojavil enako
pogostokrat v levi in desni slušalki. Ko je bilo vse že posneto, so
posamezniki skušali vplivati na to, da bi se pojavil npr. v levi
slušalki večkrat. To se je tudi zgodilo, a le pod pogojem, da pred
tem posnetka nihče ni slišal. Če ga je, ni delovalo.
Kaj to
pomeni?
Če je posnetek kdo slišal, ga je s svojo pozornostjo
fiksiral. Če ga ni slišal nihče, se ga je dalo spremeniti.
Na
podoben način deluje tudi karmična diagnostika, kadar išče
»vzroke težav« v prejšnjih življenjih. Recimo, da imaš problem
z nekim strahom. Če boš šel k trem različnim karmičnim
diagnostikom, je velika verjetnost, da ti bo vsak povedal svojo
zgodbo, od kod strah izhaja. Vse tri zgodbe bodo najverjetneje
različne.
Kdo od njih ti torej lahko pomaga?
Načeloma vsak,
pogoj je le, da mu verjameš. Tisti hip, ko eni od takšnih zgodb
verjameš, jo fiksiraš in postane resnična. Če te potem karmični
diagnostik »vodi v dogodek«, ki je po njegovem problem povzročil,
lahko naboj strahu do neke mere sprocesirata. Zelo verjetno pa se bo
vrnil. Se pravi, v nekaj moraš verjeti, da deluje. Ne vem, koliko
poznaš pojem teles bolečine. Ko se recimo nečesa ustrašiš, se v
avri formira t.i. Bolečinsko telo, ki vsebuje del tvoje zavestnosti
in del energije strahu. Takšno bolečinsko telo potem privlači
dogodke, v katerih se bo lahko sprocesiralo. Ampak tudi ko se to
zgodi, se ponavadi skušaš strahu izogniti, tako da do procesiranja
ne pride, ampak se problemi naklagajo drug na drugega. Ti lahko
najdeš kao vzrok, kdaj se je to prvič zgodilo in skušaš to
sprocesirati, a zanesljivo bo ostalo marsikaj od tistega, kar je bilo
naloženo na osnovni problem kasneje. Zato se problemi pri tem načinu
ponavljajo.Ozaveščanje v KD razumejo tako, da najdeš vzrok
težave. Zame to ni nobeno ozaveščanje, saj je nek dogodek, v
katerem se je problem prvič pojavil povod in ne vzrok problema.
Primer: dva človeka gresta ponoči po cesti. Prednju skoči šaljivec
pokrit z belo rjuho in zakriči. Eden od teh dveh ljudi se bo morda
usral od strahu, drugi pa se bo morda smejal. Vzrok pa je bil isti.
Nek dogodek torej ne more biti vzrok problema, pač pa je vzrok
precej bolj kompleksen in izhaja iz strukture osebnosti.
Zame je
ozaveščanje zavedanje vseh dimenzij problema, ne pa njegov vzrok.
Še me recimo mučijo strahovi, sodijo k ozaveščanju odgovori na
naslednja vprašanja:
– česa me je prevzaprav strah?
– do česa
lahko pride, če se moj strah uresniči?
– katere stvari bi rad
počel, a jih ne, ker imam ta strah?
-itd.
Obstajajo tehnike, s
katerimi potem vsak tak segment sprocesiraš. Isti strah se običajno
pojavlja v več življenjskih segmentih in tudi v teh ga moraš
sprocesirati, če nočeš, da se bo problem vrnil.Druga stvar: Iskanje vzrokov težav izhaja iz strukture ega.
Ego je navajen funkcionirati v verigi vzrok-posledica, poleg tega pa
se mu strašno fajn zdi, če kaj pogrunta. In ko ego meni, da je
našel vzrok problema, na ta vzrok običajno tako zatripa, da ne vidi
kup drugih vplivnih faktorjev.Probleme lahko sprocesiraš, ko
si tukaj in sedaj. Kadar razmišljaš o vzrokih, nisi več z
zavestnostjo v sedanjem trenutku in si torej avtomatično zajebal. Le
v sedanjem trenutku se lahko soočiš z energijo problema in jo
sprocesiraš. Do tega res pride pri povezanem dihanju, ni pa to edina
takšna tehnika. Ko se ob dihanju nek energijski problem osvobaja, se
soočiš s polnim spektrom energije problema, ne le z enim segmentom
(npr. kao vzrokom), zato je seveda tak način precej učinkovitejši
kot pa KD, pri kateri je prisoten najmanj še en problem. Tudi ta
izhaja iz ene od zakonitosti vesolja – krepijo se stvari, ki jim
daješ pozornost. Če se torej usmerjaš na iskanje vzrokov in
reševanje problemov, boš našel vedno nove vzroke in pojavljali se
bodo vedno novi problemi, da boš ja imel kaj reševati.Tomaž wrote:
Zanimajo me moje traume, da jih ozavestim in predelam, je povezanp dihanje boljše? Zanima me aktivno “sodelovanje” pri resevanju svojih “skritih”/nezavednih problemov…Skriti problemi, ki jih imaš, se itak odražajo v vsakdanjih situacijah. Z njimi se pač moraš soočiti na adekvaten način, ne pa da gruntaš, od kod problemi. Včasih se dogodki projecirajo tako, da je vzrok skorajda nemogoče pogruntati. Vzemiva za primer porodno traumo. Če je pri porodu prišlo do traume, je jasno, da se ne bodo ponovno skonstruirale okoliščine poroda, da jih boš rešil
. Te projekcije so lahko povsem drugačne. Glavni čustveni naboj porodne traume je recimo nemoč in v lajfu se ti lahko posledice te traume projecirajo skozi takšne in drugačne situacije, v katerih se boš počutil nemočnega. Če mene vprašaš, je “iskanje vzrokov” res Sizifovo delo.
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.