Sem prespala
nekaj dni in ugotavljam:
Znanost torej vendarle pripomore k “razumevanju” duhovnosti
.
Kajti dokler je zanikala vse izven dosega oči in otipa, je bil naš pogojeni um varno spravljen v škatlici omejenosti in naše misli niso iz nje izstopile. Z “nadevanimi možgani” družbe si dovolimo živeti / funkcionirati po njenih pravilih – je kar fajn, da (zelo) počasi poka po šivih…
Duhovnost pa prav tako pripomore k “razumevanju” znanosti
.
Vsaka tehnika in metoda služi sicer reprogramiranju – kar je načeloma dobrodošlo, je pa še vedno “pranje možganov” in funkcioniranje postaja (vsaj) bolj “izbrano”…
Irena