Reply To: Želje
Lepo jutro Irena
Tukaj bi samo še ponovil nekaj: očitno ne veš kaj upanje sploh predstavlja. Morda vsakomur nekaj. Tule imaš še podane definicije same besede…Kako jo pa ti čutiš in vidiš, je pa tvoj problem, kot sem že napisal…Mimogrede, slabo si prebrala Snyderja (ga nisi), bi lahko videla, da je ta koncept star 35 let in v svetu izredno priznan- v krogih širše psihologije in tudi v množičnem obsegu, kot zelo uspešna psihoterapija (očitno je lahko soditi, ne da bi zadevo vsaj malo spoznal…-bolj komot jo je odvreč, ker ti je drugi pol popolna neznanka – psihologija obravnava stanja tudi v večdimenzionalnih pomenih- podobno kot polarnost sama- pozitivno ali pa negativno stanje- primer: strah, želja, smeh, žalost, upanje, občutek sreče, ljubezen…vsaka teh besed ima več vidikov in klasifikacij- iz kje izhaja, kaj povzroča, v kaj se lahko izrodi itd…)
Slovar slovenskega knjižnega jezika :
1.-duševno stanje, ko se vidi možnost iz težkega položaja
2.-duševno stanje, ko se želeno vidi mogoče, dosegljivo
3.-izraža možnost uresničitve nečesa
Syder- vsota duševne volje in usmerjene moči za dosego cilja,ki si si ga zadal
Shane Lopez – psihološki konstrukt, ki se pojavi pri spremembi ciljev, lahko za vzpostavitev načrta za dosego teh ciljev, in ki vzdržuje motivacijo za izvedbo načrta.
Dejstvo je, da ta opredelitev (pozitivne psihologije) upanja zahteva tudi lastno učinkovitost in po mnenju psihologov Alberta Badure in J. Madduxa upanje izraža v tem konceptu – prepričanje v lastne sposobnosti za uspeh na katerem koli področju. Mnenje pozitivne psihologije je še, da če združimo upanje in lastno učinkovitost, dosežemo spremembe v realnosti skozi ZAVESTNO načrtovanje.
Torej na kratko- še enkrat- če nekdo ne pozna več vidikov in pomenov ene besede, je to njegova stvar. Pojmovanje pa je navadno povezano z notranjo usmeritvijo in stanjem. Kdor v upanju vidi tisto, kar si ti napisala, je verjetno nezaupljiv človek, ki v vsaki besedi, osebi, dejanju, vidi neka več, nekaj kar ga ogroža. Nepriznavanje pozitivizma v besedi upanje, nakazuje natanko to. Kdor ima upanje, ga navadno ni strah, upanje ne povzroča izločanje adrenalina, hitrega utripa in pospešenega, kratkega dihanja…Razumevanje je stvar posameznika, kot sem dejal – je pa pogojeno s notranjo usmerjenostjo.
Če temeljim na zavednem egu, ne potrebujem želja,. ker ta umetno zgrajena notranja moč ( iluzija) mi to ne dopušča, ji je odveč. Torej bom željo videl vedno kot nekaj slabega.
Molitev je za marsikoga pasivno dejanje, predvsem za tiste, ki ne znajo, niti ne zmorejo vložiti v molitev srce…
Sodba je izraz zavednega ega, presoja brez izkustva, znanja in poznavanja pa rezultat delovanja ega.
Hvaležnost je marsikomu samoponiževalno dejanje, nekomu drugemu pa odnos srca, duše in potreba po medsebojnem izkazovanju spoštovanja in ljubezni.
Razumevanje določenih pojmov je težavna zadeva, tako tudi upanje lahko vzameš kot “zadnjo” bilko pred sesutjem, lahko pa kot usmerjenop, aktivno orodje za dosego preobrazbe ali razvojne poti. Naše notranje usmeritve, usklajenosti ali neusklajenosti, namere in karakterji- to pogojujejo.
Še enkrat bi ti dal na srce, da premisliš kaj vse je lahko upanje…ozka usmeritev, kot tudi posploševanje, mnogokrat zaslepi človeka….S tem bi pa res zaključil…
Lepo bodi
Matjaž
zepo2010-11-09 06:46:03