Reply To: Želje
Irena wrote:
Ne se vsemu temu čudit – odkar sem diplomirala (torej prišla na cilj želje – da ostanem v temi), se počutim neverjetno izgubljeno in odtujeno sama sebi. Nisem več ne tič ne miš, ne krop ne voda…
Ja to je narava želj, ko si jih izpolnimo smo prazni!
Tako, da sedaj globoko razmisli, kako bi se premikala k svoji notranji izpolnitvi (ali neki novi želji pač), da na koncu ne bi doživela takšen crash?!
No pa poskusis lahko še en drug eksperiment:
Sedaj ko s počutiš tako ”izgubljeno” se poskusi vprašati kaj točno si izgubila?
– morda to, da dokler živiš za neko oddaljeno željo, da si lahko z mislimi ves čas z nekje v prihodnosti
– morda ni več tisteka filniga, ko te nekaj enostavno sili, da delaš za svoj cilj
– kaj početi sedaj, ko ni več prisile v življenju
…
..
.
No sedaj pa zares:
Mogoče pa resnično nisi ne miš ne krop ne voda! 
Mogoče sedaj čutiš točno to kaj dejansko Si, a tega spet ne sprejemaš, ker si navajena se ves čas enotiti s svojimi projekti, cilji, obveznostmi,…
Hmmm, jaz bi se na tvojem mestu se globoko predal temu filingu ”izgubljenosti – odtujenosti” in se ga naužil, večina ljudi nima vsak dan priložnosti začutiti kako je ko se umaknejo lažni objekti poenotenja.
Tako, da ti iskreno čestitam za ta dosežek!
Saj boš videla, kako boš še pogrešala ta filling, ko boš spet na novi prisilni poti uresničevanja nove težke želje…
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”