Reply To: Želje
zepo wrote:
v uradni psihologiji se upanje uporablja kot terapvtska tehnika v dveh sekvencah. Ne bom ravno opisoval…Gre v bistvu za izničevanje pesimizma…Mnoge študije so pokazale in dokazale, da so ljudje , ki so uporabljali upanje, bili mnogo bolj uspešni od tistih, ki tega niso izražali.Večinoma si napisala pogojeno s strahom-negativizmom…To je morda tvoje razumevanje upanja. Upanje nosi samo po sebi pozitivne informacije- energijo in kot tako tudi lahko privleče pozitivno realizacijo. Če pa uporabljaš upanje kot izhod iz strahov, pa seveda ni več pozitivna usmeritev, temveč izhaja iz strahu- negativne čustvene komponenete (navadno- ne vedno)in se seveda poleg tvojega upanja izraža tudi strah.Iz upanja pride zaupanje…Iz strahu pa le še hujši strah…
Hej, Matjaž – pa smo spet pri eni od tehnik. 
In vsaka študija dokaže, kar če dokazat in ovrže, kar hoče ovrečt 
In termini so vedno “dogovorjeni” – morda pač niso našli bolj ustrezne besede za “upanje”, da bi izrazili notranje stanje izrprašanih… Pozitivna usmeritev ni upanje, temveč zaupanje in sprejemanje – predaja. In tej šele rečemo vreči “puško v koruzo”, pa je daleč stran od tega!
In vsaka študija dokaže, kar če dokazat in ovrže, kar hoče ovrečt In termini so vedno “dogovorjeni” – morda pač niso našli bolj ustrezne besede za “upanje”, da bi izrazili notranje stanje izrprašanih… Pozitivna usmeritev ni upanje, temveč zaupanje in sprejemanje – predaja. In tej šele rečemo vreči “puško v koruzo”, pa je daleč stran od tega!mojka wrote: razmišljam o tem upanju- mogoče je mišljeno kot: ne obupuj- upanje je vseeno boljše, če se že znajdeš v takem stanju.
Zakaj vedno iskati pozicijo ali pesimist ali optimist v človeku? Kdo se je zmislil, da mora človek biti eno izmed tega? Potem ni čudno, da nas morajo reševati vesoljčki, ko pa sami ne zmoremo. Pa nas spet lahko nekdo “drži v šahu” in je rešitelj obupanega… Le zakaj? Morda zato, da se izognemo tistemu vmes med pesimizmom in optimizmom…
zepo wrote:
Kaj pa, če bi upanje usmerila takole:Upam, da bom jutri uspešnejši kot danes. (ne gre za nezadovoljstvo, le za željo po še večji uspešnosti)Upam, da bo moj sin vedno tako zdrav. (ne gre za strah, temveč za izražanje informacije z namenom vdrževanja določenega stanja)Upam, da se današnji dan jutri ponovi ( gre za zadovoljstvo z uspešnim dnevom ter izraženo željo, da bi se ponovil)Upam, da bo na prihodnjem zmenku bolje kot danes ( Želim si, da bi bilo naslednjič bolje- ne v smislu, da je bilo zanič, temveč v smislu izboljšave-pozitivnega progresa v odnosu)ja, tudi to- upam, da je na drugi strani lepo ( tudi tu je dokaj, tam bi bilo pa lahko še bolje)ja, upam, da bio dimnikar danes prišel ( navadno ni ravno reden, upam, da danes bo)
Modifikacija “mojega” pesimizma, ki pa v osnovi govori isto: o željah. In ne morem se strinjat, da so želje mehanizem pozitivnega naboja. Čisto preprosto izražajo stanje: JUTRI MORA biti boljše kot DANES. Kako je torej danes? Če je danes slabo ali manj dobro od jutri, mi točno to prepričanje kroji realizacijo jutrišnjega dne: ne more bit boljš. Alternativa: ostat in sprejet danes!
Irena