Reply To: Zaznavanje zvokov
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Zaznavanje zvokov › Reply To: Zaznavanje zvokov
Brezo wrote:
Gledano iz zemeljskega stališča in običnega človečka imaš prav…Če pa so o podobnih zvokih ipd. govorili milijoni ljudje v preteklosti med katerimi so bili tudi jogini, mistiki in ne vem kaj še vse…potem je pa malo vredno razmisleka…In by the way jogini ločijo več vrst tega kar mi z eno besedo imenujemo um…Povedano na kratko in po domače…to kar ti omenjaš spada pod nižji um…višji um se pa zaveda procesa in izkušenj…je pa to že kavzalna raven do katerega je pa sposobno pridet zelo malo ljudi…in če to povežem z zvokom višji um vidi in sliši objektivno brez izkrivljanj…ker so pa to lahko take barve in zvoki, ki jih mi na Zemlji nismo nikoli videl al pa slišal v življenju lahko samo približno povemo čemu naj bi bilo podobno…to je pa interpretacija uma o katerem ti govoriš…skratka nižjega uma…Tako lahko nekdo vidi barve aure, drugi bo pa slišal različne tone…in tam kjer je problem bo prvi videl kao črnino, drugi bo pa slišal neke neharmonične zvoke…samo dva kao različna orodja, ki opisujeta isto stvar in ki se ponavadi razvijata skupaj…kajti eden brez drugega ne moreta…Kristali imajo pa drugačno stopnjo zavesti od živali in ljudi…zato te lahko pripeljejo samo do tiste stopnje do katere sami segajo…zato se pa govori o kraljestvu mineralov, rastlin, živali, človeškem…![]()
Za začetek se le spomniva, kako se je tale debata začela – rekel si, da je moč stanja, kakršna sem opisal pri reconnectionu (čeprav jih nisi sam izkusil) brez problema doživeti v meditaciji, ko pa sem napisal, da sem bil že v tako globoki meditaciji, da sem slišal kristal, si mi začel pripovedovati o nižjem astralu. Sedaj smo pa že v enih filozofskih vodah in opisih stanj, za katere praviš, da jih običen človek itak ne more doseči – to pa ima že kaj malo veze s primerjavo reconnection – obična meditacija.
Ampak o.k. Govoriš seveda o stvareh, v katere verjameš, ne o stvareh, katere veš. Pa bom vseeno še enkrat poudaril bistvo tistega, na čemer temelji pojem »interpretacija uma«.
Da ne bo spet kakšnih nesporazumov v izrazoslovju – predvidevam, da s pojmom nižji jaz misliš pogojeni um (ego), s pojmom višji jaz pa dušo. No, ampak jaz sem govoril o duhovni izkušnji. Duhovna izkušnja in izkušnja duše ni isto, čeprav sta obe nematerialne in se pogostokrat prepletata. Duša, ali po tvoje višji jaz, je individualna tvorba, povezana s svetom okoli sebe, in ko govorimo o izkušnji duše, se vedno pojavlja neka vrsta centra, občutek jaza, centriranega v nas. Po drugi strani predstavlja duh celotno manifestirano in nemanifestirano realnost in je bit celotne kreacije. Medtem, ko je dušo še vedno moč prepoznati skozi čustvene, mentalne in čutne procese, je izkušnja duhovne realnosti le tista, pri kateri ni procesa med subjektom percepcije in objekta percepcije. Izkušnja duše, ali če hočeš – percepcija višjega jaza, je zato še vedno podvržena nekaterim zakonitostim, npr. da izhaja tovrstna percepcija iz načina delovanja naših možganov, zavest pa je sposobna tovrstne percepcije pod pogojem, da ima ustrezno znanje (to niso le informacije, ampak tudi njihovo razumevanje in izkušnja). Ko ti nek duhovni učitelj reče, da boš na tej in tej ravni slišal harfe, jih boš verjetno res, ampak najverjetneje zato, ker tvoj um, ki tudi na ravni višjega jaza še vedno nekoliko brca, to pričakuje. Normalno pa bi bilo, da že na tej ravni stvari zaznavamo različno, saj so si duše glede izkušenj med seboj različne (ker velja kakor spodaj, tako zgoraj in ker na ravni ega isto stvar prepoznavamo na različne načine, je to pričakovati tudi na višjih ravneh). Na tej ravni torej um izkušnjo interpretira in to pogosto na vsiljen način (ker je učitelj rekel, da bodo tam in tam harfe, jih potem um res »prepozna«). Štos je namreč v tem, da je naša precepcija realnosti, pa najsi gre za materialno ali nematerialno, tesno povezana s tistim, kar si želi videti naš čustveni svet.
V duhovni izkušnji pa si, kot sem dejal, eno z opazovanim. Zato se v umu ne zgodijo nikakršni procesi. To pomeni, da duhovne izkušnje kot take ne moremo opisati, lahko pa kasneje opisujemo le njene posledice (občutek miru, predanosti …).