Reply To: zakon privlačnosti

[Vesna]

ozelot wrote: Vesna ljudje ki jih vidiš, slišiš, vohaš ali kako drugače zaznavaš sploh ne obstajajo ampak so tvoja interpretacija ki izhaja iz tebe in iz nikjer drugje. Sej se ni treba strinjat. Tako pač je. Pa ni tako samo z ljudmi. Z vsem kar se pojavlja v tvoji realnosti je tako. Vse je samo interpretacija.

Tvoje nestrinjanje z mano mi o meni pove, da v meni obstaja dvom v teorijo ki jo zagovarjam. Toda kaj je dvom? Dvom je ena vera ki ruši drugo oziroma tale moja teorija ki jo zagovarjam je precej nova na mojem zelniku in stara prepričanja podobna tvojim zdajšnjim imajo name še kar močan vpliv. Od tu nastane tvoje nestrinjanje z mano ki sem ga jest deležen v svoji realnosti. Ko bo moja nova teorija premagala v meni vse stare potem ne bo nihče več v moji realnosti dvomil vame. To je kot pribito.

Nestrinjanje inkvizicije je torej Giordanu Brunu pomenilo, da je tako zelo dvomil v Kopernikov nauk, da se je pustil zažgati na grmadi.

Enako bi veljalo za Galilea, ko se je 1633. leta moral javno odreči Kopernikovemu nauku, da je grmadi za las ušel.

Je Sokrat tudi tako zelo dvomil v lastne zamisli, da se je pustil zastupiti?

Še na tisoče podobnih primerov bi se našlo skozi stoletja, ko znani in manj znani ljudje sejejo nova spoznanja, v katera tako zelo verjamejo, da jih zagovarjajo tudi za ceno življenja.

V sebi niso nosili dvoma, temveč gotovost.

Lepo je če deliš