Reply To: zakon privlačnosti
ozelot wrote: 4 leta že berem o tem in poslušam na stotine videov…danes ponoči pa mi v glavo šine naslednje poglavje:
Abraham so odziv kot eho ali val na vodi od vrženega
kamenčka-vprašanja. Odgovor je posledica vprašanja in je zrcalna slika
vprašanja. Ester kot kanal je pa fizično zrcalo na katerem se pišejo in
rišejo nam vidni odgovori ki so v bistvu odboj naših vprašanj. Odgovori
Abrahama so vedno enaki in ne ponujajo rešitve kajti izvirajo iz
vprašanj kakor problem ne more biti rešen iz pozicije iz katere je
nastal. Vprašanja ki jih zastavljajo ljudje Abrahamu so vedno skoraj
enaka le uporabljene so druge besede. Razlike so zelo majhne in zdi se,
da bi lahko vprašanja in odgovore lahko označil z nekaj kategorijami ki
se vedno ponavljajo. Prav tako se zdi da Abraham vedno odgovorijo isto
ne glede na vprašanje. Abraham kot eho ne more nehati, dokler je odprt
medij-Ester.
Tele knjige sicer nisem bral (niti je ne nameravam
), zato relacije Ester-Abraham niti kaj prida ne štekam. Štekam pa, zakaj ljudje sprašujejo bolj ali manj iste stvari. Nihče si v resnici ne želi nobene stvari – želi si občutkov, za katere je prepričan, da mu jih bo želena stvar dala. Osnovni občutki, ki si jih ljudej našega kulturnega okolja želijo, so ljubezen, varnost, uspeh, svoboda in morda, vsaj v neki fazi lajfa, pustolovščina. Razlike pa so le v tem, da so poti, po katerih pridejo različni ljudje do istih občutkov, različne (če je recimo nekdo na smrt zatrapan v sosedovo Pavlo, bo imel morda občutek, da bo doživljal občutek ljubezni le, če mu bo ratalo položiti Pavlo, nekdo drug pa recimo doživlja ljubezen, ko opazuje naravo, skozi smeh svojih otrok …).
Da se vrnem k trditvi, da si ničesar v resnici ne želimo – vzemi za primer avto. Nihče si ga ne želi kot takšnega – nekdo si ga želi zato, ker meni, da mu bo avto omogočil več svobode, nekdo zato, da bo imel občutek prestiža (Mercedes) … Že pri sami izbiri avta so torej v igri nai občutki – kdor preferira varnost in zanesljivost, bo morda izbral Volvo, kdor svobodo morda avto z odprto streho … (če seveda pri izbiri zanemarimo faktor denarja).
ozelot wrote:
Zanima me kdaj bomo ljudje končno dojeli in nehali
spraševati ter se ubadati sami s sabo. Kdaj bomo ozavestili, da je
odgovor nasprotni pol vprašanja in ju skupaj nosimo v sebi.
Stari, vem da si bral o poljih realnosti in zdi se mi, da vanje celo verjameš. Zato se mi malce čudno zdi, da si tole napisal. Ko si zastavljaš vpraanja v nekem polju, so “dovoljeni” le odgovori, ki jih realnost tega polja dopušča. Resničen problem izhaja iz identificiranosti s temi polji, kajti trditev prejšnjega stavka se “dogaja” ravno v teh primerih. Po drugi strani smo “obsojeni” delovati v teh poljih – nismo pa obsojeni na to, da smo z njimi identificirani. In šele v tem primeru so odgovori res “uporabni” in ele v tem primeru lahko rečemo, da nosimo odgovor v sebi. Vsi drugi odgovori so vsiljeni od polj realnosti, s katerimi smo identificirani. In ne vem, kako se boš deideentificiral, če se ne ubadaš s sabo.