tadej pretner wrote:
Praktična uporaba DP-4 (globoki Peat 4.nivo) je v tem trenutku (vsaj po moje) resnična revolucija pri “odstranjevanju” nezaželjenih vsebin v naši zavesti in vseh njenih elementov, ki jo sestavlja. Uporaba je skorajda nemejena in pokriva vsa pomembnejše elemente, ki vplivajo na nas. Z njo lahko ustvarjamo tudi posamezne željene identitete.
Kdo lahko presodi, katere identitete so željene? Pogojeni um?
Gregor, meni tole zveni kot preprogramiranje, mislim pa, da je spontanost tisto, za čemer dejansko težimo.
Pri vsem skupaj se pojavlja več problemov; prvi je dejansko ta, da je treba zelo paziti, da želene identitete ne odredi pogojeni um. Drugo vprašanje pa je, ali je sploh smiselno ustvarjati kakršnekoli identitete? Vesolje namreč funkcijonira na zelo zanimiv način – čim ustvariš neko identiteto, se bo takoj kreirala obila situacij, v katerih bo treba “dokazati” smiselnost obstoja te identitete; vsaka ustvarjena identiteta namreč ustvari/aktivira tudi nasprotni pol in to po dveh plateh.
Primer:
Ustvariš identiteto poštene osebe. Avtomatično se bo zgodilo dvoje:
– priklical boš dogodke (skušnjave), v katerih bo prišla poštenost na preizkušnjo (priložnostdelatatu.com)
– trdnejša bo tvoja identiteta poštenjaka, bolj netoleranten boš do nepoštenih in jih boš sčasoma začenjal prepoznavati kot sovražnike (tole dokazuje, da je vsaka identiteta maslo ega, torej gre za programiranost, ki nima veze z življenjsko spontanostjo).
Moj namen ni, da bi s komurkoli kaj dokazoval in intelektualiziral o določenih metodah. Vsak človek se nahaja na svoji stopnji razvoja in “prevzema” kaj naj bi bilo njemu najbližje. Če je to pogojeni, nepogojeni, podzavestni ali zavestni um… Vsekakor ( vsaj zame) ne gre za nikakršno preprogramiranje. Če je med določenima polarnostima npr. sreča-žalost,ljubezen-sovraštvo določen naboj (charge) in v imamo v življenju s tem problem je vsekakor to nasprotje nekaj na kateremu bi veljalo delati, da se rešimo te ujetosti in vzponov in padcev. Vsaj večina bi vsekakor poskušala nekaj narediti…veliko je tehnik in različnih možnosti, vse so samo tehnike in pristopi, ki so relativni. Glede na to, kar sem jaz preizkusil je tu DP-4 vsekakor pri vrhu. Po 10-15 minutah jih človek vidi kot eno, ni več nasprotij v umu…ves naboj, ki je bil med njima in je ustvarjal problem izgine…in s tem tudi problem…Človeku lahko rečeš to ali ono, on ima občutek, da se je nekaj zgodilo in to jasno občuti in to je edino kar velja. Seveda sam cilj s tem še ni dosežen, pot se je odprla, vendar je sedaj jasnejša in bolj jasna, rešitev je na vidiku…
Glede izgradnje določenih identitet ni tako preprosto, črno ali belo…recimo identiteta poštene osebe. Povprečnemu človeku se ne sanja o deidentifikacijah ali čemu podobnem. Povprečni človek si obupno želi spremembe, ker sebe in svojih identitet, čustev ne more sprejeti…išče rešitve. Obstaja malo morje različnih
pristopov, metod kako doseči neko pozitivno spremembo. Eni prisegajo na afirmacije (vemo kaj je z njimi), drugi na razna dihanja in razne procese, tretji na pozitivno mišljenje, četri na molitev, nekateri na nič…Če človek v kratkem času začuti izboljšanje in se premakne z njegove ustaljenega mišljenja in delovanja se počuti bolje in vidi, da se na um, da vplivati. Nekaj časa plava okoli tega in kasneje začne igrati višjo, bolj pomembno igro. Človek lahko deidentifikacijo razume samo, ko je bil globoko sam na poti in je to sam počel. Ne pa, da je to nekje prebral, ali mu je to nekdo povedal. Ne moreš človeku takoj reči naj teče maraton…pobralo bi ga, nima kondicije, zato začne z manjšimi razdaljami in pridobiva vzdržljivost in kondicijo. Ko je njegova kondicija (duhovna imuniteta) dovolj visoko gre lahko na maraton in ga do konca preteče in če je to potrebno, tudi odstopi in začne igrati kakšne druge igre…
Gospa iz Amerike je postavila Ramani Maharšhiju sledeče vprašanje: Ali ni afirmacija, slika Boga močnejša od samoizpraševanja “Kdo sem Jaz”? Afirmacija je pozitivna, medtem, ko je samoizpraševanje negacija. Še več, to pokaže na razdvojenost.
Ramana Maharshi: Vse dokler iščeš kako bi to spoznal/a, se daje ta nasvet (samoizpraševanje), da bi našla svoje Sebstvo. Tvoje iskanje metode kaže na tvojo razdvojenost. Ne postavlja se vprašanje prostora in časa. Razumevanje je odvisno od zrelosti uma in ni pomembno od tega ali kdo živi na Vzhodu ali Zahodu.