Reply To: Vloga zdravilca v procesu zdravljenja

[Vesna]

ozelot wrote:
Zame je že marsikdo rekel da sem dober psihoterapevt pa nikoli nisem nobene psihologije študiral in še manj načrtoval kakršnekoli terapije. Ljudje me pa enostavno sprašujejo, se pogovarjajo z mano me kličejo ali obiskujejo ko so v težavah in zadnje čase me primerjajo z kvalificiranimi psihoterapevti…no in meni ne pride na pamet da bi to delal profesionalno. Niti ne pričakujem da me bojo preganjali psihologi. Če komu lahko samo za trenutek olajšam življenje s znanjem ki ga imam sem najbolj srečen na svetu.

Prostovoljstvo je hvale vredno, tudi sama sem delala več let na enem klicu za pomoč v stiski. Izmenjava izkušenj je ogromna in kolikor daš, tudi dobiš. Zelo lep občutek.

Toda prostovoljstvo se lahko greš šele potem, ko imaš zagotovljeno materialno eksistenco. Ko imaš družino s čim nahranit in oblečt, ko daš za položnice in ti še kaj ostane za kakšno knjigo ali izlet.

Če je človek na socialki, bo najbrž bolj usmerjal energijo v iskanje dela kakor v kup prostovoljnih dejavnosti. No, kakor kdo…

Saj ni s pokici za pomoč drugim nič narobe, če se s tem preživljajo. Bistveno se mi zdi, da je človek za to res poklican, tako da sledi svojemu srcu, potem tudi rad dela. Tako oddaja dobro energijo, ki se mu povrne z uspehom in zadovoljstvom nad opravljenim delom. Za enkrat imamo takšno ureditev, da s prejeto pozitivno energijo ne moreš plačat položnic. Če si bomo uredili drugače, bomo pač izmenjevali energijo direktno, brez uporabe simbolov (denarja).

Lepo je če deliš