Reply To: Vloga zdravilca v procesu zdravljenja
ozelot wrote: Mene pa zanima kakšen arhetip imamo ljudje v sebi ko takole pokroviteljsko pomagamo z raznimi nasveti vpogledi in vsehsort ugotovitvami ljudem ki smo jih ocenili za zgubljene. Je to neke vrste starševski nagon? Kaj sami pri sebi polnimo s temi dejanji?
Menim, da ni problem v nasvetih, ampak v dejstvu, da ljudje še tako kakovostnih nasvetov NE upoštevajo, zato pa se ne premaknejo z mesta!
Kaj pa pri sebi polni zdravnik, ki opravlja delo kirurga na odprtem srcu? Kaj pa pri sebi polni gasilec, ki sodeluje pri gašenju požara? Kaj pa pri sebi polni duhovnik, ki daje odpustke za grehe svojih faranov? Kaj pa pri sebi polni John Of God, ki dela nenavadne duhovne operacije? Itd….
Forum je odlično stičišče različnih pogledov in mnenj, tudi nasvetov, za katere pa velja, da so brezplačni in morda ravno zato tako malo vredni v očeh bralcev. Ko pa iste nasvete da nekdo na psihoterapiji, ki jo je treba plačati, se ti nasveti naenkrat v očeh klienta pozlatijo… 
Če na to gledaš v kontekstu Jezusovega nasveta, naj ne “mečemo biserov pred svinje”, potem je verjetno res nor, kdor to počne, vendar pa menim, da je to nadvse hvalevredna gesta tistih, ki imajo kaj svetovati in povedati na obravnavano temo ter zastavljena vprašanja… Ni nujno, da s tem kaj polnijo pri sebi…, vsekakor pa je “nagrada” za dober nasvet, ki ga nekomu daš občutek izpolnjenosti.
ROBERT ZUPANČIČ