Reply To: Vloga zdravilca v procesu zdravljenja

[Robert Zupančič]

Ozelot,

kdo pa pravi, da je uradna medicina nemoralna? Sam menim, da gresta uradna medicina in alternativna lahko zelo lepo z roko v roki. V Ameriki se zavedajo tega, saj sedaj že približno polovico letnega proračuna za zdravstvo, odpade na alternativne oblike zdravljenja, kamor še posebej v ZDA sodi kiropraktika idr.

Izračun pokaže, da si tudi ob minimalnih prispevkih za zdravstveno zavarovanje, v celotni delovni dobi plačal cca. 24.000 EUR. V tem delu imaš zagotovljeno obvezno zdravstveno zavarovanje oz. varstvo, zraven pa vključi še dodatno zdravstveno zavarovanje, ki je danes že kar obvezno zdravstveno zavarovanje, in tudi za tega bi po današnji ceni plačal v celotni delovni dobi svojih dodatnih cca. 12.000 EUR. Bolj ali manj nihče se ne pritožuje zaradi tega. Ne gre pa razumeti, zakaj se nekateri naenkrat pritožujejo nad plačevanjem alternativnega zdravljenja in ozmerjajo to kot nemoralno in oderuško? Navsezadnje ti ni potrebno ničesar: ni potrebno iskati storitev alternativnega zdravljenja, prav tako pa tudi ne storitev uradne medicine. nihče nikogar ne vleče za ušesa, da mora karkoli plačevati. Sem pa prepričan, da “brezplačniki” v današnjih razmerah težko preživijo oz. se posledično zmanjšuje tudi kvaliteta njihovega dela. O določenih vidikih nezaračunavanja sem se razpisal v enem zgornjih postov in menim, da argumenti vzdržijo razpravo. Naj pa še omenim, da je tudi po davčnem zakonu potrebno imeti cenik storitev in da te davčni ali tržni inšpektor lahko oglobi, če ga nimaš. Izgovori, da delaš na osnovi prostovoljnega plačila, zakonsko ne vzdržijo.

Tudi iz lastnih izkušenj lahko pritrdim, da klienti nimajo preveč radi “brezplačnikov”, ampak veliko raje vedo “kdo pije in kdo plača”. Raje imajo jasno oblikovan cenik, po katerem pošteno plačajo storitve in so vsi zadovoljni. Ponavadi ljudje, ki iščejo “brezplačnike”, le-te iščejo zato, ker premalo cenijo alternativne oblike zdravljenja, ali pa imajo že v osnovi namen “prenesti okoli” zdravitelja in ga krepko podplačati. Povsem logična in naravna posledica je notranje nezadovoljstvo, ki pelje v slabe posledice takšne terapije. Tudi o tem sem pisal v enem zgornjih postov.

Pri “brezplačnikih” na alternativnem področju je podobno kot pri brezplačnikih na založniškem področju: gre za podoben poslovni model, le, da alternativni ponudniki namesto oglasnega prostora, tržijo druge artikle, kot so DVD filmi, knjige, obeski ipd. Domančić na primeri za svoj DVD zaračuna kar mastnih 150 EUR!!! Toliko ne stane niti trojni blu-ray Gospodar prstanov v trgovini, kjer (ponavadi) delajo za rabate in maržo. Pri tem ne gre izgubljati besed, da produkcijski stroški morda stanejo max. 10 EUR. Tudi tukaj gre za čisto posel, nič manj. V tem delu bi citiral Jezusa: “Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Kako moreš reči svojemu bratu: ›Pusti, brat,
da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,‹ če sam ne vidiš bruna v svojem
očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš
razločno videl odstraniti iver, ki je v očesu tvojega brata.« (Luka 6:4,42). Če je kaj nemoralno, je to, da nekdo pričakuje brezplačno zdravje! Še enkrat poudarjam: zdravje ni dobrina, pač pa nekaj, v kar moramo vsak dan vlagati v
obliki pravilne prehrane, gibanja, razvijanja ljubezni do sebe in
drugih (vzdrževanje zdravih psihosomatskih nastavkov), zato resnično ne
gre razumeti, zakaj bi moral zdravilec nositi posledice nekoga, ki v svoje zdravje ni nič ali pa premalo vlagal?! Če nekaj dobiš, moraš tudi nekaj dati. Žal ne gre tako, da bi ves čas samo dobivali, dajali pa po lastni presoji in svojih “zmožnostih”.

Seveda pa svoboden trg omogoča svoboden nastop na njemu, in vsak izvaja svoje delo po svojem modelu, uporabnik storitev pa seveda poišče tistega, ki mu najbolj ustreza iz takšnih ali drugačnih razlogov. Kdor čuti, da je nemoralno zaračunavati storitve alternativnega zdravljenja, bo pač poiskal “brezplačnike”, kolikor jih bo sčasoma še obstalo na trgu v današnjih razmerah in kolikor bodo na takšen način lahko vzdrževali kvaliteto in profesionalnost svojega dela, tisti pa, ki imajo na temu področju stvari razdelane, bodo z veseljem plačali razumno in pošteno postavljeno ceno za opravljene storitve. Vedno vsak dobi in vzame tisto, kar išče. Pri tem ne gre spregledati še vedno prisotnih usedlin balkanizma, kjer je vse “na horuk” in na črno. Bolj, ko je nek narod razvit, bolj ozaveščen je na temu področju. V skandinavskih državah na primer nikomur niti na pamet ne pade, da bi utajil davek ali delal na črno, pri nas pa je to vsakdanji pojav in celo nacionalni šport. Da ne omenjam zavračanja plačevanja obveznosti, kar je tudi eden večjih vzrokov zakaj je slovensko gospodarstvo tu, kjer je. Zelo lepo je napisal nek podjetnik v nogo svojih računov: ” Prosimo, da račun poravnate do valute plačila, saj boste tako ohranjali dobro ime ter soustvarjali zdrave pogoje za
razvoj gospodarstva v Sloveniji.” Bistva ne bi mogel bolj zadeti: dokler bo vsakdo iskal “krivine” in vzroke, zakaj bi nekaj moralo biti zastonj ter se ob tem skliceval celo na (ne)moralo, bo tako kot je, pa tudi energetska klima zdravljenja v takšnem prostoru ne more biti ne vem kako blagodejna. Slovenci nismo ne vem kako zdrav narod že v fizičnem smislu, da o duševnem niti ne izgubljam besed, saj sodimo v sam Evropski vrh po številu samomorov, kar je posledica nizkega duševnega zdravja. Med tem, ko ima v ZDA že skoraj vsak, ki nekaj da nase, LASTNEGA psihoterapevta, ki ga, mimogrede, tudi (ne tako malo) PLAČUJE, pri nas modrujemo o tem, kako je alternativno zdravljenje nemoralno zaračunavati…

Lepo je če deliš