Reply To: Vera gore premika
ozelot wrote: Pravzaprav ne zavzameš druge vloge ampak vloga zavzame tebe. Mogoče kot neka odsotnost ali kaj podobnega. Popolna vdaja in posledično neki mir. Nevem ampak enkrat sem slišal nekje da se recimo duh odstrani iz telesa ob kritičnih situacijah zato da se nebi poškodoval. To je tik pred nesrečo ponavadi. In potem se dojemanje situacije spremeni. Vse skupaj nima nobene teže. Mogoče je to to kaj pa vem.
Spet bom zoprn in te vprašal, kaj je v tem kontekstu duh?
Sicer pa mislim, da si ene stvari malce pomešal. V kontekstu energij, ki jih ne sprocesiramo, govorimo o dveh bazičnih tipih situacij:
– nekaj nas recimo razjezi, pa zaradi nekega vzroka (recimo strah pred sankcijami) jeze ne izrazimo, ampak jo potisnemo v podzavest;
– smo v situaciji, iz katere bi najraje pobegnili, a zaradi nekega razloga ne moremo; takrat naša zavestnost/duša dejansko izstopi iz telesa z namenom, da bi bilo ugodje, ki ga izkušamo, čim manjše. Isto se zgodi tudi ob različnih traumatičnih izkušnjah (sem bil ves iz sebe). Nekaj zanimivega mi je nekoč rekel tudi en najstnik, ki je imel probleme s strahom. Rekel je: “Veš, kadar me je strah, imam občutek, kot da nisem v telesu.”
Če vloga zavzame tebe pomeni, da si se z nečim identificiral in tu poti v večjo zavestnost ni. Dejansko se je treba destruktivnemu čustvu prepustiti, a imeti hkrati sposobnost, da to s svojim nepogojenim delom opazuješ. Zato pa je treba imeti precej energije. Če hočeš torej na ta način v hodu obračunavati z destruktivnimi čustvi, te čaka najprej daljše obdobje rednih energijskih vaj.