Reply To: Varuh praga
npr. (red Zlate Zore ustanovljen v Angliji leta 1884, njihovo učenje-filozofija ) je temeljija na okultni kabali…
Čuvar praga je okultni koncept, ki je bil poznan v taki ali
drugačni obliki že tisočletja dolgo. Ena od oblik tega koncepta so denimo
čuvarji planetarnih sfer (arhotni) v gnostičnih sistemih 2. in 3. st. AD. Če gnostične
kozmološke in teološke sheme interpretiramo psihološko, se pokaže zelo podobna
shema kot je shema Drevesa življenja (interpretirana mikrokozmično). Planetarne
sfere so alegorija za območja ali ravni zavesti,
in arhotni so psihološke ovire, ki jih mora gnostik
premagati, če želi prispeti nazaj v Pleromo, v duhovno domovino. Podobna ideja
je navzoča tudi v judovski mistiki merkave, ki je ena od predhodnic kabale.
Vendar pa je ideja »Čuvarja praga« doživela širšo izdelavo v misli okultista in
pisatelja Bulwer-Lytonna. Slednji koncept je ta pisatelj upodobil v romanu
Zanoni, ki, čeprav delo domišljije, razodeva globino uvida, ki je ne premore
marsikatero teoretično delo (Prav tako kakor človek izve več o psihologiji iz
del Dostojevskega ali Balzaca kakor iz kakega učbenika, je okultna fikcija često
bolj poučna kakor so teoretična ali praktična dela o okultizmu. Bulwer-Lytonn,
Joris-Karl Huysmans, Gustav Meyrink, Dion Fortune in Kenneth Grant so v svojih
delih podali globoka spoznanja.)
Čuvar praga ali
»Dweller on the Threshold« je – po nekaterih interpretacijah – vsota vsega
osebnega in kolektivnega zla. Če se poslužim jungovske paradigme, bi lahko
Čuvarja praga označili kot senco kolektivne psihe, v nasprotju s senco
subjektivne psihe (osebno senco), s katero naj bi se soočil vsak posameznik
tekom individuacije. Kolektivna senca pa pomeni, kot že povedano, zgoščeno
vsoto vsega, kar je človeštvo tekom svoje zgodovine izrinjalo, smatralo za
slabo, projiciralo v hudiča, itd. Z drugimi besedami: če Boga v jeziku
filozofije imenujemo sumum bonum (»vsota vsega Dobrega« ali »najvišje Dobro«),
potem Čuvarja praga lahko imenujemo sumum malum (»vsota vsega Zla«). Ta senca
objektivne psihe ali kolektivna senca – vsota vsega Zla – se javlja v različnih
oblikah. Včasih si nadene zapeljivo obliko dekleta, včasih mladeniča, često
angela ali celo samega najvišjega božanstva. (In od tu utegnejo izvirati
pripovedi o hudiču, ki si nadene podobo angela ali samega Kristusa). Toda
slejkoprej pride do izraza prava oblika Čuvarja praga, ki je ni mogoče
zadovoljivo opisati. Tu se srečamo s težavo prevajanja mističnih izkustev v
običajni jezik.
Mistična izkustva so nadvse raznovrstna. Najprej je tu raznovrstnost, ki je posledica kulture ali dobe. (Tako Ernst Benz v svojem delu Videnje piše, da v mističnih izkustvih do 16. st. angeli nastopajo s sulicami in meči, od 16. st. naprej pa že uporabljajo puške! S tem ni ovržena pristnost mističnih izkustev oziroma, prepričanje v obstoj duhovnega sveta ni omajano, vendar pa je jasno, da se Onostranstvo vendarle kaže na način, kakršnega smo vajeni, oziroma: v primeru mističnih izkustev doba, kultura in osebnost igrajo veliko večjo vlogo, kot se običajno domneva.) Še večja raznovrstnost pa je posledica različnih tipov osebnosti oziroma specifičnega načina doživljanja posameznih mistikov. Mistika nekaterih je prvenstveno intelektualna mistika in često meji na filozofijo ali celo matematiko, oziroma: mistično izkustvo je podano v obliki filozofije ali matematičnih konceptov. Taki primeri so denimo Pitagora (ki je primer par excellence matematične mistike oziroma mistike števil), Plotin (ki je primer platonistične intelektualne mistike), Mojster Eckhart in Nikolaj Kuzanski (krščanska intelektualna mistika). Mistika drugih je bolj čustvena – zelo dober primer je mistikinja Favstina Kowalska. Razlikujejo pa se tudi mistični uvidi. Nekateri uvidi so uvidi v naravo Boštva. Drugi uvidi se tičejo lastne notranjosti. Spet drugi uvidi se tičejo delovanja Boštva v svetu. Obstajajo mistični uvidi v delovanje Kozmosa in Narave. (Schellingova filozofija je dokaj blizu temu tipu mistike, sploh pa mu je blizu mistika Schellingovega predhodnika in vzornika Jakoba Boehmeja.) Obstajajo mistični uvidi v nebeške svetove in v nebeška bitja (angele, nižja božanstva, itd.). Obstaja pa tudi mistika Teme: uvid v naravo Zla, uvid v Pekel. Srečanje s Čuvarjem praga je tovrstna oblika mistike. Gre za srečanje s poosebljeno Izkrivljenostjo, Sprijenostjo, Disharmonijo, Skvarjenostjo. Redki so tisti, ki prenesejo zgolj pogled na Čuvarja praga oziroma zgolj občutek, ki ga daje: občutek poosebljene Teme. Večina ljudi ne prestopi tega praga, tisti, ki skušajo stopiti čezenj, ne uspejo. Redka elita, ki pa preseže Prag, doseže končni smoter misterijskih religij in hermetične gnoze: postati nesmrten in božanski. Ti si lahko polnopravno nadenejo veličastno ime »Magus«.
Velko napisano ampak se pa da izluščiti bistvo …varuh praga.
Tega nisem sama spesnila 
, ampak je tole čudovito strnil tale mladenič
http://andrazzvab.blogspot.com/2010/02/magicna-filozofija-aleistra-crowleya.html
Kjer so napisani tudi viri …
strelka2012-08-17 00:03:58