Reply To: Umirajoči; umrli
Vesna wrote: Oj, joj, joj, Tadej, pa kaj zastopiš drugače, kot je mišljeno?
Nikjer se ne spotikam ob sestavo fizične materije. Seveda je iz atomov, ti so iz energije take in take frekvence. Da dojemamo fizično realnost zelo individualno, je tudi res. Ampak nisem govorila o tem!Za ponazoritev, o kakšni niansi realnosti je tekla beseda:Skupina gre na sprehod po nekem drevoredu. Obliko in velikost dreves bomo vsi videli isto! Če je drevo veliko tri metre, mi ne moreš trdit, da je samo pol metra, ker se tebi zdi tako majčkeno.Tudi nikjer nisem omenila, da je fizična realnost, kot jo zaznavamo, vsa stvarnost v širnem vesolju. Seveda ni. Celo napisala sem, da zaznavamo še drugačne nivoje kot realnost, ne samo fizis. Če sem hotela naslikat razliko med subjektivnim in objektivnim, sem jo tako, kot jo opažam z drugimi čuti, ne s fizičnimi. To sem tudi jasno povedala in zame pomeni vedenje, ne verjetje. Nič hudega, če ne verjameš. Še bolje da ne, ker mora vsak sam pridit do spoznanj.Zakaj dojemamo energijo na različnih nivojih različno? Zato, ker je vsak nivo bivanja pod nekim drugim zakonom (v okviru vrhovnega zakona vibracije) in ima vsak svojo gostoto. Naša energijska telesa so prav tako iz materije taistih nivojev. Čutila teh teles so tista, ki nam podajajo sliko zunanjega sveta. Zdaj pa, če trenutno živimo na mentalni ravni, dojemamo misli kot objektivno realnost. Isto realnost si delijo še ostali prebivalci nižjega mentala, dokler so tu. Dokler smo v fizičnem telesu, je pač to naša realnost. Govorim o vprašanju: kaj, ti pa o kako.
Ko človek ve, kako, mu je jasno, zakaj je kaj vprašljivo.
Poglej, ravno za to, ker vem, kako percipiramo resničnost, se ne morem povsem strinjati, da živimo na mentalni ravni. Znanstveniki, ki raziskujejo človekovo zavest, so namreč prišli do sila nenavadnih odkritij, povezanih z našimi odzivi na zunanje dražljaje. Pravijo, da svet sicer zaznavamo čutno in da pride potem, ko čuti zaznajo nek dražljaj, do aktivacije živčnih celic (nevronov) v našem živčevju, šele cca 500 ms kasneje pa se dražljaja zavemo!!! Naša percepcija na mentalni ravni je torej posledica prvotnega čustvenega vtisa. In to je med drugim glavni razlog, da racionalen način presoje ne moreme biti objektiven. Zato, ker so vrata zaznave čustvena, se med drugim skrivamo tudi za obrambnimi načini vedenja. Sicer pa je naša percepcija naučena!!!!!!! Poleg prirojenega načina percepcije nanjo vpliva psihološki in sociološki moment. Ker je tako, je imela recimo ženska, ki je bila v obdobju baroka prepoznana kot lepa, 30 kg več kot tista, ki je kot lepa prepoznana danes.
In isti štosi so na finejših ravneh. Zaradi naučene percepcije lahko takšne posmrtne faze, kot jih opisuješ, “vidi” le nekdo, ki je odraščal v okolju, ki mu je takšna filozofija blizu, če jih boš razlagala ljudem kakšne tretje vere, te bodo pa čukasto gledali in ti razložili svojo “resnico”.
S percepcijo pa se dogaja še nekaj na kolektivni ravni, saj se spreminja (nimam pojasnila, zakaj). Pisani teksti, starejši od cca 2000 let recimo vsi po vrsti morje opisujejo kot zeleno. Se pravi, da ga je takrat folk zelenega videl.