Reply To: Umirajoči; umrli
Lilly wrote: Govorila sem o “na klienta usmerjeni terapiji” (takšno je ime), ki se je formirala na ameriških tleh (Rogers) in sicer znotraj humanistične psihologije. Iz te izhajajo različni psihoterapevtski pristopi, za katere vem, da so si pogosto sposojali ideje na Vzhodu, na primer psihosinteza (Assagioli), bioenergija (Reich, Lowen) in drugi. Wu-wei mi pa ni znan, čeprav sem že slišala zanj. Maš v mislih zadevo, ki se trenutno izvaja v termah Dobrna, ima ta kakšne povezave z Lao Ce-jevim wu-wei-jem?
Ker mi je že pri roki, skopiram še enega izmed meni ljubih Rogersovih stavkov, ki lepo zadene bistvo njegovega pristopa:»Stopnja, do katere lahko zgradim odnose, ki bodo lajšali razvoj drugih kot samostojnih ljudi, je mera razvoja, ki sem ga dosegel pri sebi.«no, pa še engaPeople are just as wonderful as sunsets if I can let them be… When I look at a sunset, I don’t find myself saying, “Soften the orange a bit on the right hand corner”… I don’t try to control a sunset. I watch with awe as it unfolds.
Sicer se s temile tvojimi avtorji nisem kaj prida ukvarjal, a mislim, da vem, o čem govoriš. Poanta je v tem, da se ponavadi čustvom ne prepuščamo, ampak jih kontroliramo z obrambnimi mehanizmi (o tem sem pravkar pisal v temi Kolektivni strahovi). Če ne narediš nič, torej, če ne uporabiš nobenega obrambnega mehanizma, ostaneš sam s svojimi napetostmi in če se jim prepustiš, se bodo sprocesuirale, situacije, ki so jih inicirale, pa se ne bodo več pojavljale.