Reply To: Umirajoči; umrli

[Vesna]

Bojana wrote: Zanimivo branje.
Kaj pa duše samomorilcev? Pred štirimi meseci je moj dvajset let star pastorek storil samomor. Načrtovan, saj ga je storil točno na svoj rojstni dan.
Nekako se ne morem posloviti, vendar to ni bistvo. Pišete da gre vsaka duša čez? Jaz mislim da njegova ni šla … Nekje sem prebrala da take duše ostajajo med nami vse dokler jim je življenje dejansko sojeno …

Mogoče bi pomagalo, če daš za mašo. Obredi so zelo na mestu za duše, ki zaradi napačnih odločitev še “ne dobijo dovoljenja” za napredovanje.

Če si s pokojnim vsaj občasno ‘na liniji’, bo tudi pomagalo branje Tibetanske knjige življenja in umiranja.

V naši materialistični kulturi je žal tako, da nas nihče ne pripravi na smrt. Ja, religije govorijo o posmrtnem življenju, o vicah in nebesih, ampak če se človek v to ne poglobi, nima nič od tega.

Že na začetku pričujoče teme sem omenila eno gospo, ki je takoj po smrti lebdela nad posteljo in se na vso moč čudila, kako je to mogoče, da še živi naprej. V tem pomenu so ji delovale misli: “Saj ja nisem umrla, niti se nisem spremenila v prah in pepel, vse vidim in vse čutim kot prej, ne, še bolj podrobno čutim kot prej”.

Ni vedela, da je naredila prehod v najbližjo in precej drugačno dimenzijo bivanja in zavedanja. V tem primeru pomaga, če umrlemu prikažemo svetlobo in ga usmerimo vanjo. Tudi molitev deluje blagodejno ob prehodu, ne glede na to, ali je umrli bil veren ali ne. Obredi pač primejo.

Lepo je če deliš