Reply To: to in ono o partnerstvu
tadej pretner wrote:
hvala za pozdravčke in enako nazaj na tvoj hribček, pa vabljena na moj hribček
Hm, takšnale vabila na svoj hribček je moč razumeti precej dvoumno …
zofija wrote:
In kva sm zdej hotla s tem povedati, da imamo vsi moč ustvarjanja, vsi kreiramo in ta moč je tako mogočna, da se vse v kar verjamemo, uresniči.In zatorej, po domač povedano, nabijanje zavesti vase, ni slaba ideja, probajte in sproducirali boste Zavest, ampak seveda ne pozabimo, da ima vsak svojo pot, in s tem smo sproducirali ali osvojili še eno besedo in to je Potrpežljivost, strpnost do drugega, in s tem posledično do zofke tudi.Lahko noč ali dobro jutro, zofkafilozofka
Itak. Na ta način (“nabijanje zavesti vase
)pride le do tega, da se ti stvari dogajajo nekoliko bolj kontrolirano – že si z ozavešenostjo bolj na psu in se ti dogajajo kakšne neprijetne stvari, jih običajno pripisuješ “sreči krivi”, smoli … saj deske v glavi nimaš nabite na način, ki bi ti omogočal, da zaštekaš, da vse dogodke pritegneš na osnovi najglobljih prepričanj. Ta najgloblja prepričanja so namreč pogosto povezana z neozaveščenimi strahovi, situacijami, ki se jih izogibaš …
Ja Tadej, ti ga pa biksaš že, tkle zgodi.
. Jaz sicer drugače ne vem kam naj povabim tole mojo prijateljico zlato, kot na hribček, ker jaz imam dobesedno tudi naslov, kjer živim: Na hrib, sam res pa je, da tale moj hrib, je bolj hribček..
.Tk de, pr men na srečo ni nič dvoumnega, pr men je sam: al si, al pa nisi hahahahaha. Ampak včasih pa je blo pr men vse dvoumno, ne, pr men je bilo vse celo petumno.
Vedno rada uporabljam številko pet, pravijo, da je to moja osebna številka, pa še rodila sem se 05.50 v znamenju škorpijona pa še v ascidentu škorpijona, tk de me je premetavalo na vse konce in kraje.
Pol sem si pa še tapravo ampak tapravo mati izbrala, je pa res trgal gate hahahaha.
Mami je rekla, da ko je prišla roditi v porodnišnico, da sem kar vun zletela in, da se ni prov nič matrala, no vsaj neki.
Ja, bila sem totalno nezaželen otrok, saj bi verjetno mami takrat šla na splav, ker je bila še sama otrok(cca.18 let) ampak na srečo, tk je moralo biti, je ona ena izmed redkih žensk, da tudi, ko so noseče imajo nekaj časa še čist redno menstruacijo, kao ništa nije bilo. Tk de haha, ko je mami izvedela, da je noseča, sploh ni imela več nobenih pogojev za splav. Seveda je nosečnost tudi pred svojimi starši uspešno skrivala in ni čudno, da so naju postavili na cesto, ko je mene pripeljala domov ampak naju je potem kuj moja prababica vzela pod streho.
In zatorej ni nič čudno, da sem bila polna strahov, polna vzorcev, polna kompleksov…saj sem mislila, da sem jaz hudič in, da so vsi drugi angelčki. Naredila sem se totalno ubogo žrtev, smilila se samemu sebi kaj je meni to treba bilo in seveda so bili moji dogodki temu primerni, pa imela sem še zelo močne zaljubljenosti že od otroštva. In seveda so mi bli starejši všeč, kolker pravijo-foterkompleks, jaz namreč nikoli nisem živela s fotrom, samo z mojo mamico. Se mi zdi, da sem tale fotrovkompleks že predihala ampak starejši so mi pa še vedno všečm hahaha, jaz sem vedno rekla, ja kaj imajo pa leta z ljubeznijo?, ja, čisto nič. Ja, pa ful so me sekirali ljudje v tistih časih, ko sem bila stara 20 let in imela fanta, ki je bil star 45 let, jaz pa čist zaljubljena pa se nisem nikoli dala, tle sem pa borka.
In v enem obdobju sem bila celo tolk zatravmerana, da sem komi ven iz hiše upala. Zdej se sam še temu smejem in sedaj je pa to čist drugače in nikoli si nisem mislila, da mi bo tolk lepo in, da je svet in s tem ljudje in jaz naravnost čudovit, vse je čudovito, vsi smo čudoviti in čudeži se dogajajo. Sam sem pa vornk, vornk in še zmerom, se pravi nikad kraja, delam na sebi in to vsako sleherno sekundico, skoz brez pardona.
Če se tkole spominjam kake družbe, včasih sem si zelo želela družbe oz. pripadnosti, sedaj temu ni več tako, so mi ljudje skoz govorili, da sem mal čudna, da preveč razmišljam, analiziram in, da sem celo preveč prijazna in, da je to moja maska in verjetno je to včasih tudi bila ampak sedaj pa samo živim in se res počutim varno in lahko rečem, da je meni moja koža prav in, če pride kaka situacija, dogodek(problem), se najprej ampak v sekundi trenutka vprašam: zakaj mi je pa to sedaj uletelo na pot in kaj moram jaz pri sebi spremeniti???!!! To je zamene sveto in tega mi noben ne more vzeti, lahko seveda poskušajo ampak ne morejo, ker se takoj opečejo na svojem dogodku.
Zatorej, jaz samo ponižno živim in ustvarjam in čisto neusiljivo pomagam sebi in drugim, ker saj vsi poznamo ta pregovor, da kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade, takoj, je že not!!!
Uživajte, vaša, naša, njena, moja zofka filozofka