Reply To: to in ono o partnerstvu
robi wrote: Morm ti js tut povedat, da sem imel obdobje, ko sem hotel ljudi “učiti”.
sem vidu kje jih matra v življenju in mi je bilo žal, da trpijo.
in sem pristopal zelo agresivno.
v ljudeh se je neki premaknilo ampak so hitro pretrgali vezi z mano.
tako, da se je zlo velik vezi takrt končalo.
ampak v resnici sem bil zelo hvaležen, da se je tk zgodilo.je nastopilo velik prostora v mojem življenju, hvala Bogu.
eni so pa ostali in tiste vezi so postale kvalitetnejše.bodi dobro filozofka (pa sploh ne vem zakaj filozofka, ker nič ne filozofiraš ampak
podajaš svoje življenje. not je zunaj)
Pozdravljen Robi pa hvala, sem te prov en malčk pogrešala, in ko sem oddala svoj ta zadnji post na ta oddelk, sem prov naTE pomislila(vse je povezano, tk al pa drgač).
Se mi zdi, da si zelo dobro napisal, da potem, tiste vezi, ki ostanejo postanejo kvalitetnejše. Se strinjam, res je, zato pa jaz sedaj delam na kvaliteti odnosov in nič več na kvantiteti odnosov.
Zato po neki strani tudi vem, da po mojem zadnjem odnosu z mojim bivšim fantom, je zame konec te zgodbe, teh odnosov oz. te zgodbe, da se, zaljubim pet, šest puta, uroku od tri minuta(ribja čorba).
Sam, pol pa po drugi strani pa, če sebe analiziram, sem bila pa čist do u šes zaljubljena v vsakega posebaj, čist not, pol pa tud, če je trajalo kratek čas, nikoli pa nisem imela fanta zato, ker ne bi bila rada sama ali pač kar koli drugega,. Jaz pač tisti trenutek dokler je trajal, sem bila čist not v svojih čustvih in sem pr vsakemu mislila, da je to to. In, ko ni bilo več to to, sam vsakemu iskreno povedala, da zakaj ni več to to in kako to, da so se moja čustva spremenila in se mi zdi, da lih, ker sem znala na ta način izkomunicirati, iskreno svoja čustva, sem z vsemi mojimi bivšimi v dobrih odnosih, saj to ne pomeni, da se družimo vsaki dan ampak, ko se srečamo lahko občutim, da ni zamer, ne od mene in ne od njih in vsak mi reče, da od mene so se pa res veliko naučili. In jaz jih pol prašam,:” ja, kaj si se pa pol naučil?” In on reče:” Ja iskreno povedati kakšna so moja čustva no mather what, in a veš zofija, da to deluje!”
Se mi zdi, da je vedno problem v nas samih in, in če pravimo, da spoštujemo, nimamo kaj skrivati stvari, kaj šele naša občutenja do drugega, ali pač?
