Reply To: terapije

[Robert Zupančič]

Tukaj se pridružujem razmišljanju glede potrebnega odzivanja klienta na terapijo. Nekateri bioterapevti zagovarjajo idejo, da klientu ni potrebno verjeti ne v terapevta, ne v metodo, kar deloma drži, nikamor pa to ne pomeni, da ne potrebujejo imeti trdnega PREPRIČANJA v ozdravitev oz. zaupanja v proces. Šele to prepričanje odpira vrata, ki omogočajo pretok energije do klienta, sicer jo mentalno hote ali nehote blokira in rezultatov ni – vsaj ne takšnih, kot bi lahko bili. Ker je energija namreč inteligentna, nikogar ne “sili”, da jo mora sprejeti. V tem delu vidim še veliko dela na področju izobraževanja oz. osveščanja populacije, saj je največkrat trend ta, da bolniki poiščejo bioterapevte oz. alternativne zdravilce šele takrat, ko jim uradna medicina pri zdravljenju njihove bolezni ne more več pomagati, in jim alternativna medicina predstavlja edini izhod v sili, to pa je zame račun brez krčmarja, saj je to energije potrebno imeti nek odnos, ki se ga gradi skozi leta razvijanja tudi duhovne komponente, ne samo fizične in morda še duševne. Menim, da je tudi v tem iskati vzrok, zakaj nekomu bioterapija ali katerakoli druga oblika alternativnega zdravljenja ne pomaga, med tem, ko nekomu drugemu z enako diagnozo, zelo pomaga.

Ljudje po večini vedo oz. se počasi zavedajo, da uradna medicina marsikje ni učinkovita, pa kljub temu po privzgojenem vzorcu “letijo” do zdravnika takoj, ko zbolijo. Redko se zgodi, da prej zavijejo do zdravitelja, ali pa vsaj istočasno. Seveda bi bilo najbolje, da preventivno delujejo že pred nastopom bolezni na fizični ravni, vendar je to zaenkrat utopija, vsaj pri nas. Naučeni smo delovati kurativno, ne pa preventivno. ŠELE ko zbolimo, se zganemo in to v smeri reševanja simptomov. Imaš vročino, zbij vročino s tableti, te boli glava, loti se glavobola s tableto, imaš vneto žrelo, pomaga Angal itd. Takšen vzorec se seveda še toliko bolj intenzivno prenese na težja obolenja. ŠELE, ko uradna medicina dvigne roke oz. obrne hrbet, začnejo iskati rešitve pri alternativni medicini, in zanimivo, da takrat “zahtevajo” rezultate in pogovori se pogosto vrtijo okoli zagotavljanja jamstev po ozdravitvi… Smešno, tole, pa vendar: bolnik največkrat hoče le ozdravljenje na fizični ravni, ne zanimajo pa ga vzroki oz. težave na čustveni in mentalni ravni. V takšnih okoliščinah je težko delati in ne čudim se, da je Ogorevc prenehal delati z ljudmi, in se je raje “vrgel” na pisanje knjig. no, z OZAVEŠČANJEM populacije se bodo sčasoma spremenili tudi tovrstni pogledi na zdravljenje in svoje mesto bo našlo tudi alternativno zdravilstvo.

Lepo je če deliš