Reply To: SVETA JEZA :)
snowcat :) wrote: Ok, če malo poenostavim….
Sem v situaciji
začutim jezo
jasno prvo pomislim
,,k…rc, ga gleda,, (primer)
namesto, da izrečem
,,k…. te gleda,, (primer)
globoko vdahnem izdahnem
poiščem resnični vzrok za pojav emocije
,,saj mu nitreba, da mi torbico nosi !!!!,, (primer)
,, kaj misli, da sem jaz tako neumna ??,, (primer)
,, zakaj mi je tako pomembno, da se strinja s mano ??,, (primer)
,, saj resno, ne vem kaj naj bi zdaj naredila, počutim se brezmočno,, (primer)
Toraj kot je rekel Ozzie, jeza je trenutno čustvo ki se pojavi, otalo pa je zgodba ki jo nato ustvarjaš okrog tega.. In zgodba, ki bi jo rada zgoraj naredila je pač nekaj okrog tega..
Vbistvu pa gre tu zgoraj predvsem za eno drugo zgodbo, da osebe niso izpolnile tvojih pričakovanj, (zgodb, ki si si jih spletla za svojo prihodnost)..
Toraj ne gre za jezo sploh tukaj, gre bolj za to, da si ujeta v pričakovanja in da vbistvu želiš da je točno tako kot si si zamislila, da želiš da so drugi zato drugačni kot so, da bi se skladali s tvojo mentalno vizijo … to pa sploh ni tema o jezi..
Toraj nekako imaš izdelano celotno zgodbo kako bi vse moralo biti, toraj nisi enostavno in preprosto odprta za življenje, dejansko življenje ki se ti dogaja ves čas ocenjuješ skozi sito ujemanja z tvojo sliko ”kako bi moralo biti”. Najbolje pa je seveda, če si enostavno v trenutku in dopuščaš da je tako kot želi biti, in vse kar je tvoje delo v vsaki situaciji, da si zavesten in se zavestno odločaš kako želiš reagirati na zunanje dražljaje.. Gre pa tukaj predvsem za trening nenavezanosti na vse te razne fiksne ideje kako bi življenje moralo biti,.. Tudi če take ideje imaš, je fajn da nisi vpet v njih in tudi da svoje točke zavesti ne držiš v matematičnem primerjanju življenja, ki se od zunaj dogaja – z sliko ki si jo pričakuješ,.. Če imaš velike želje, kako bi življenje moralo biti in če ti je ta slika o prihodnosti zelo pomembna, da je točno tako in tako,.. potem je fajn iti v svojo preteklost in ozdraviti vsa razočaranja, ki so na eni točki bila (ponavadi v ranem otroštvu, seveda kasneje ponavljana in podoživljana skozi vse odnose z istom tipom razočaranj). Če teh čustvenih ran ni več, potem tudi te izrazite želje po fiksni sliki ni več,.. Slika ki se tako projicira v prihodnost je le to kar si pogrešal-a v preteklosti,..
Ko ozdraviš vse to, se nato uspeš bolj mehko in fluidno odpreti in prepuščati življenju.. In razčiščena stara čustva so vbistu pogoj, da se uspeš nato tudi prepuščati svojim Višjim vidikom sebe, da jim prepustiš da prevzamejo vodstvo v tvojem življenju,..
snowcat :) wrote: ok in kaj zdaj ??
da spomnim
sem v konverzaciji s drugo osebo (recimo sodelavec ali mož ali otrok)
v konkretnem prostoru (recimo v službi ali v restauraciji ali v dnevni sobi)
v vsakem primeru pride do emocije – mogoče se bo spremenila iz jeze v jok ali obžalovanje ali sram ali pač….
kako naprej ??
Toraj kako reagirati pred drugimi.. Ja če si ujeta v čustvo ki se ti pojavlja, je nabolje biti ”iskren do sebe” in jih brez blokad izražati.. Ampak jaz ne doživljam čustev več tako, da moram jih ves čas silno izražati, da sem iskren do njih, jaz jih le občutim, jih zavestno opazujem in jim dovoljujem da so v meni svobodne, da se v vsej moči pojavijo (ustvarijo vso zgodbo ali scenarij, ki ga želijo) jaz se usedem in pogledam ves ta scenarij in je to to; torej da prosto pridejo in prosto gredo naprej,.. (večina ljudi se dobrih čustev oklepa in jim ne dovoli oditi, slabih se pa otepa in jim ne dovoli da bi se pojavila, oba načina pa ustvarjata blokade v toku čustvene energije skozi osebo)
Toraj nisem jaz v svojem čustvu, ampak čustva se le pojavijo (v mojem bitju) in stečejo skozi mene.. Ti pa vidim da skozi opisuješ iz pozicije da si ti čustvo, da zelo intenzivno živiš to čustvo, oziroma v večih primerih to intenzivnost opisuješ tako, da se čuti da tvoje čustvo dejansko živi tebe.. (namesto obratno – ti njega..) Ne vem kaj boš naredila v takih primerih..
Vbistvu je vseeno kaj boš naredila.. Pač le odreagiraš, saj čustvo vedno zna odreagirati, tu ni potreben nek plan..
snowcat :) wrote: Kje pa je meja med sproščanjem in zadrževanjem s podoživljanjem jeze s namenom iskanja vzroka ??
Jeza je destruktivna energija, o tem ni dvoma.
Destruktivna energija pa povzroči bolezen
Jaz jeze ne dojemam kot destruktivno energijo.. Dojemam jo le kot energijo.. Saj je le en izrazni tip čustvene energije. Paralela jezi je recimo žalost.. Nekako sta to dva srani enega in istega kovanca, ali dva vidika iste energije v polarnosti levo in desno.. Energija pač je, predznaki so nepomembni, pomebno je recimo vibracija energije,.. In vibracijsko jeza in žalost vibrirata na isti ravni, le kontra pol ene in iste energije izražata – tako pač je v svetu dualnosti.. Če si žalosten je zdravo jokati; če si jezen ja zdravo se razjeziti in vse to ”izbruhati” in izraziti.. spremljaj kako izražam doživljajskost: ti si jezna, ti si žalosten, toraj ti si to čustvo.. Ti toraj nisi zavest, ti nisi os sveta, ti nisi notranji opazovalec; vse te božanske pozicije toraj ti takrat NISI in jih ne utelešaš, ker si trenutno le to čustvo, ki je za tebe v teh primerih tako ”močno” da te posrka.. Tu sem zdaj opisoval nivoje doživljanja, nekateri bi rekli tudi različne dimenzije, skozi katere se lahko premikaš in v vsaki boš drugače doživel eno in isto stvar (v tem primeru čustvo).. Toraj ne govorim, da je destruktivno biti posrkan v čustvo, govorim le da je to pač ena raven kako lahko doživiš čustvo, obstaja pa še mnogo drugih,.. In ravni doživljanja same po sebi niso destruktivne,..
Destruktivne stvari so nekaj druga.. recimo če si že od malega zablokiran, da jeze ne smeš izražati in vso življenje to energijo nekje tiščiš dol (ni nujno da se tega sploh zavedaš..) Ali se ne jokaš, ker se to ne sme, ker te mora biti sram..
Tukaj pa z konstantnim blokiranjem zdrave jeze nastajajo zastarele gmote in ko se te gmote sprožijo je to vedno v obliki BESa! Toraj zdrava jeza, ki jo blokiraš se oblikuje v bes! Ali zastala jeza je BES!
Toraj edin destruktiven pristop do čustev je, da jih nekaj blokira, to zastajanje toka je edino kar bi lahko imenovali destruktivno,..
Že recimo če jezo dojemaš kot destruktivno čustvo je jasno, da s tem čustvom nimaš razčiščeno in da je toraj tudi samoumevno, da ti to čustvo še zlepa ne bo dalo miru in ti bo tako dolgo butalo ven v raznih nezaželjenih oblikah, da ti bo tudi skozi svoje pojavljanje pomagalo razrešiti vse predsodke in vse ostalo kar imaš z jezo še pač za razčistiti..
Ceres wrote: Jeza se mi zdi še okej… bolje kot užaljenost, zagrenjenost, občutek žrtve…. to so vse možne reakcije na to, da ne kdo drug ne dela v skladu s pričakovanji. Oz. drugače: so čutvena stanja, ko se moraš šele naučit čutit jezo in ko jo, si na konju.
Jeza vbistvu ni vedno le ”jeza”.. Če si kot otrok zelo ranjen in če ti ta šibkost ni več všeč, si lahko z jezo pomagaš da se recimo počutiš ”močan”, toraj nevede prevzameš(posnemaš) delovanje tistega, ki te je najbolj ranil, zato ker ne želiš biti več ranjen in jeza ti daje iluzijo moči (ker te je taka oseba enkrat nadvladala).. Za jezo se mnogokrat skriva tudi potlačena žalost, ki se ji ne pusti na površje in jeza vedno skoči pred njo, da te ”zaščiti”, da žalosti ne bi nikdar več čutil (ker je to tebi enostavno pregrozno),.. Ali lahko imaš recimo dovolj vloge igranja žrtve in želiš biti ”močan” in biti bolj trden, tako si z jezo recimo lahko pomagaš da spremeniš pozicijo svoje osebnostne igre(vloge),.. V vseh teh primerih, ko želiš menjati vlogo, ka
terekoli oblike /ubogega ranjenega jaza/ je jeza lahko zelo priročna pomagalka, za drugačno izkušnjo, ampak še vedno na isti osebnostni ravni – toraj na isti horizontali (dimenziji),.. 
glas2014-07-29 23:12:59
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”