Reply To: svet pernatih bitij – angeli

[ozelot]

Hm.. sej pravzaprav nisem nase mislil to z objemom ampak tako nasploh sem hotu dat neko prispodobo koliko so vredne besede če nimajo pravega ozadja.

Če ti nekoga iskreno vprašaš “kako si?” in si pripravljen sprejet odgovor je v tem kratkem vprašanju taka sila da povozi vse njegove težave. Ji ne reši ampak jih razvrednoti odvzame jim moč nad človekom. O takem načinu komuniciranja govorim. Ne o premetavanju besed ampak o tem da tiste besede tudi nekaj pomenijo.

Zase vem da nekih stvari nočem slišat. Vzrok ni samo eden. Prvi je ta da če hočem spremembo moram najprej sprejet to kar imam. Brez odpuščanja ni napredka. Odpustiš pa takrat ko dopustiš da se ti je nekaj zgodilo in sprejmeš da se ti je to zgodilo. Zdaj jest ne ciljam na poškodbo ampak na vse življenje. Še preden lahko odpustiš nekaj moraš to prepoznati. Če neveš da si v težavah še ne pomeni da nisi vsekakor pa pomeni da jih moraš najprej prepoznati preden nadaljuješ. To je ena pot. Po mojem načinu delovanja pa naj bi obstajala drugačna pot in sicer siguren sem da obstaja sila ali način ki vse to povozi. Nihče me ne bo prepričal da tega ni ker čutim v podzavesti da je in to tudi iščem. Drugi vzroki so vezani na to da recimo tvoja pot ni moja in če mi jo še bolj kažeš ne morem po tvoji poti čez gore ko pa imam obute drsalke. Kar se tiče prevzemanja odgovornosti sem zašel tako daleč da sem se obtoževal za vsako stvar ki ssem jo “skreiral” ali bolje “izbral” kot iskušnjo. Kar se tiče identitete,..še nikoli nisem bil tako nedefiniran kot zdej. Sploh nevem kdo ali kaj sem in posledično strah pred izgubo tega nevem če je med glavnimi vzroki za neposlušnost.

To da se piše resnica je bolj tako… Resnice se pa res ne da natipkat. Lahko natipkaš tisto kar verjameš ali želiš verjeti..lahko celo natipkaš tisto kar ne verjameš ali česar se bojiš. Resnica niti ni nekaj kar je pogojeno z verjeti ali ne verjeti. Tudi trditev nekoga da ima vsak svojo resnico je bolj obupan poskus nekoga osmisliti vero v svoja prepričanja. V vsakem primeru je izlivanje percepcije na portal daleč od resnice.

Jest dopuščam možnost da imaš prav in da ima Tadej tudi. Nevem pa kako bi tisti “prav” integriral v svoje življenje ker delujem povsem drugače kot govorita. Kle nekaj fali. Življenje in vse dobrine življenja so zastonj. Free of charge. In zaradi tega jest ne verjamem da se je treba trudit da do tega prideš ampak samo rečeš “OK vzamem” oziroma naučit se je treba sprejemat.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem