Reply To: strah / kolektivni strahovi

Član

tadej pretner wrote:

AVATAR je napisal/a:

Zakaj človek več ne čuti strahu-tesnobe ko se poveže s to skrivnostno Vesoljno zavestjo…kaj se sploh takrat zgodi ???…ti bi to moral vedeti…

Najprej primer “v malem”.Po nekoliko modificirani teoriji C.G.Junga, ki se mi zdi najverjetnrjša, se zadeve odvijajo takole:Recimo, da se nečesa ustrašiš k’ zverina. Če strahu ne sprocesuiraš, začne ta strah v tvojem energijskem polju obstajati kot ločena tvorba, med njim in tvojim energijskim poljem pa nastane nekakšen precep, v katerega se vrine ustrezno destruktivno nizkovibracijsko polje, ki ga doživljaš kot napetost. Ko se situacija, podobna “shranjenemu” strahu spet pojavi, začne takoj okrepljeno delovati omenjeno destruktivno nizkovibracijsko polje in ker se počutiš napetega, nervoznega, prestrašenega, začneš usmerjati energijo v to, da bi takšne občutke zajezil – začneš uporabljati katerega od obrambnih vedenj. Ampak tisti dislocirani strah se želi sprocesuirati, zato v naš lajf pritegne dogodke, ki ga inicirajo. Ponavadi pa na to reagiramo tako, da se spet poslužimo katerega od obrambnih načinov vedenja in s tem težavo le poglobimo, saqj nam pride takšno vedenje v navado.Če pa si takrat, ko do takšne napetosti pride, sposoben neprizadeto opazovati nemir v sebi, se bo ta nemir umaknil (o tem sem že pisal v zvezi z equilibriumom, le ne spomnim se, ali na tem, ali na starem forumu). Na ta način prideš v stik s praznino oziroma univerzalno zavestjo. In če pri tem vstrajaš toliko časa, da se nemir povsem umakne, prideš v neposreden stik s prvotnim strahom in ga lahko sprocesuiraš. Pri tem lahko pride do kakšne močne čustvene reakcije, ni pa nujno. Pomembno je le to, da se občutkom sploh ne upiraš, saj se le tako lahko sprocesuirajo.Iz “primera v malem” vidiš, da pravzaprav takrat, ko si zavesten, v tebi vlada praznina, kar pomeni, da se nizkovibracijska polja nimajo česa oprijeti. Ampak to ne pomeni, da čustva strahu ne moreš doživeti; seveda ga lahko. Razlika je le v tem, da se mu ne boš upiral, ampak se mu boš prepustil in ga sprocesuiral, tako, da ni šans, da nastane v tvojem energijskem polju kakšna ločena tvorba in čuveni precep, skozi katerega s teboj upravljajo destruktivna nizkovibracijska polja.

Hm…ok, ko si v praznini se te nič ne more oprijeti…vendar to ni dovolj, ker če samo čmuriš v praznini, je to isto kot, da si sredi puščave…Bogu za hrbtom…

Tadej…daj objasni mi…kako iz praznine DELOVATI…torej imeti NAMEN-NAMERO…IZRAZITI SVOJO NAMERO ???

Lepo je če deliš