Reply To: strah / kolektivni strahovi

[Vesna]

zofija wrote: Beseda proizvod je pač samo beseda, lahko rečemo tudi kakor zgoraj, tako spodaj, kakor znotraj tako zunaj in smo proizvedli v vseh smereh enako.
Mi pač živimo v zmaterializeranem svetu in, ko pogledamo okoli sebe in, če nam okolica ni všeč, je to pač proizvod našega življenja oz. našega delovanja na zemlji tukaj in zdaj.
Torej kakor zunaj tako znotraj si lahko ogledamo proizvod tudi od znotraj in začnemo z delom…in posledično z linearnim časom, si začnemo širiti zavest o samemu sebi

S tem se ne morem čist strinjat, ker z besedami poimenujemo točno določene stvari, zato mislim da ni vseeno, kako kaj imenujemo. Metafore so tu izvzete, če spadajo k ‘razčiščenim pojmom’.

Zakaj je dobro stvari, osebe, situacije… točno poimenovati? Ker se s pravilnim poimenovanjem izognemo prenekateri nejasnosti. Istočasno se nam z notranjim razvojem ‘vremena jasnijo’! Da pride z zorenjem do jasnejšega videnja, itak ni nič novega.

Kako? Na poti zorenja se kar sama ponudi čudovita tehnika, to je odvezovanje in razlikovanje. Kot leva in desna roka, kot dve strani istega kovanca. Bolj ko razlikujemo med bistvom in obrobjem, bolj od nas odpadajo navezanosti na ‘ne-jaz’. Tisto, s čemer nismo identificirani, lahko jasno vidimo. Nič jasno pa ne vidimo tistega, s čemer se identificiramo.

En čisto vsakdanji primer: Poznamo ljudi, ki trdijo, da je ljubosumje sestavni del ljubezni. Bolj ko sem ljubosumen, bolj te imam rad. Tako seveda čutijo in za njih je to sveta resnica. Zato tako čutijo, ker se še niso odvezali od grobega egoizma, ta pa ljubosumnost enači z ljubeznijo. Ko grobi egoizem prerastejo ( z razlikovanjem in odvezovanjem od ne-jaza ), jim postane počasi jasno, da ne more biti sestavni del ljubezni nič takega, iz česar sestoji egoizem.

Širitev zavesti o samem sebi razumem tako, da z odvezovanjem odmetavamo balast, z razlikovanjem pa ugotovimo, kaj je za vstran.

Lepo je če deliš