Reply To: Spanje
strelka wrote: Tadej jaz bom pa sedaj tebe nekaj vprašala ….
zakaj potem čistiš prostore ..raznih takih stvorov ..če ne obstajajo…?
Ok ..pač duhci …
Moja realnost se dejansko pogostokrat razlikuje od realnosti strank. Ampak ker živimo v enakem kulturnem okolju, smo rasli gor ob podobnih pravljicah in zgodbah, brali o duhovih …, je jasno, da se realnosti pogostokrat, vsaj v večji meri, tudi prekrivajo. Po stranki ocenim, o čem in do kam se bom s kakno pogovarjal, da pa čistim stvari, ki jih ni, pa je deplasirano. Resničnost je vedno toliko resnična, kot verjameš, da je. Pri čiščenju pa se “obnašam” več ali manj tako, kot izvajalci reconnectiona. Prostor sicer obhodim, a se ne ukvarjam kaj preveč s tem, kaj je razlog recimo slabega počutja, ampak ga preprosto stuširam s skalarnimi valovi, podprtimi z ustrezno namero in to je to.
strelka wrote:
Men to vse jasno ….samo ko se je meni to dogajala …sploh nisem vedla da kaj takega obstaja…
Tko da tole saj za mojo logiko odpade….
primer ..s.em zaspala …na pol …sem vidla svojo sobo ..jp točno je bila tema ( ok …to lahko zdaj si predstavljamo al pa razlagamo da sem šla ven iz svojega telesa …) ampak kaj pa vem ..kar naenkrat me prime nekaj za vrat ..pa roke mi začne viti …jaz se tud premaknirt nisem mogla …
tolko časa , da maham z rokami na silo tolko kot sem mogala in sem se rešila …pač borba…
ok se zbudim ..čeprav nisem imela sploh občutka da sem spala , ker sem se nahajala točno v tisti sobi …točno tako je bilo prav tako je bila tema …
samo jaz sem bila prepotena ,..in z adrenelinom našopana sto na uro …Drug primer …zopet tko kot pravi prima …ura je bila okoli pol enih dveh ..kaj pa vem …zopet napol spim…kar naekrat zagledam obris nad mano …moški z enim klobukom …kar naekrat spet …direkt za vrat …pa na prsi , da dihat nisi mogel …
no potem pa še ena stara ženska …
Da sem si jaz to v glavo skreirala ne vem ….ja kar sem si skreirala je to …da me je počasi začelo strah biti strah …
Ker je tud mal ropotala …jaz pa pač sem tam stanovala sama..
No vrhunec je pa bil ..to sem pač bolj čutila kot vidla…ampak sem pa potem tud vidla nekaj …tista pa ne vem …en nagravžno bitje ..drekasto zelene barve …
Zdaj da sem jaz to v svoji glavi kreirala …ne …ker jaz sem šla vedno spat normalno ..da grem spat ..ne pa da se grem astralne fajte pač z navidiznimi pošastmi …SmileTko da …ne vem ….mi je pa enkrat en rekel …ko boš zopet vidla kaj …kakšne take stvore …ignoriraj ….
No take so bile moje izkušnje ….zdaj …kam je tisto šlo …
Imam svojo razlago ..kaj naj bi to bilo ….ampak ne to da je bil to plod moje domišlije …Je pa res ..jaz sem že kot majhna nostop kaj vidla …Big smile…
Vse, kar je polarno, je kreacija pogojene realnosti – čim svet, bitja … deliš na dobro in slabo, je jasno, da bodo v njem dejansko obstajala tako dobra kot slaba bitja, kot tudi prepričanje, da te slaba ogrožajo in da se je treba proti njim boriti. In to je v tebi globoko zakoreninjeno. Do situacije, kakršni opisuješ, lahko pride tudi v meditaciji, in sicer takrat, ko ne paziš na ohranjanje pozornosti, ampak “dovoli”, da te odnese. KAm te odnese? Med like, kreacije in sence tvoje podzavesti.
Imam izkušnjo z zavestnim astralnim potovanjem, ki sem ga izpeljal po navodilih Brennanove knjige Astralna projekcija. Avtor opozarja, da bomo na astralni ravni doživljali izkušnje prepričanj, ki prevladujejo v najglobljih plasteh naše podzavesti. In nekaj podobnega se lahko zgodi tudi v takšnelem polsnu.
Ljudje, ki so notranje integrirani teh težav nimajo. Čim se recimo identificiraš s tem, da “si dobra”, se bodo kreirale situacije, v katerih se bo tvoja dobrota na tak ali drugačen način srečala z nasprotnim polom – s tem se potrdi smiselnost identifikacije. Čim se boš počutila ogroženo, se bodo začele dogajati stvari, ki ti bodo potrdile, da se tako počuti upravičeno.
Zanimiva zgodba, ki sem jo našel v knjigi Gregga Bradena “Promijenite uvjerenja, iscelite sebe”:
Braden je bil na obisku v nekem tibetanskem samostanu. Bil je vodja skupine obiskovalcev. Glavni svečenik samostana se je odločil, da ga bo “testiral”. Vprašal ga je: “Če bi recimo hodil po puščavi in srečal zajca z rogovi – ali bi bil resničen, ali plod tvoje fantazije?”
Braden je odgovoril: “Izkušnja zajca z rogovi v puščavi je izkušnja osebe, ki ga vidi. Če sem ta oseba jaz, je izkušnja tako resnična, kot herjamem, da je.”