Reply To: Sočutnost, empatija – terapevti in čustva
ozelot wrote:
Meni je blizu razlaga sočutnosti kot: prizanesljivost-toleranca, prijaznost, ki izvirajo iz čiste ljubezni.
Sliši se sicer lepo, ampak da bi lahko delovali iz čiste ljubezni, moramo najprej sami sebe pošteno prečistiti. Ker dokler imamo svoje blokade, ne moremo biti sočutni, ker tisto, kar se nekomu dogaja, potem zadeva tudi nas, je tudi naš problem. Šele ko odpravimo svoje težave, ko smo pretočni, ko nimamo več potrebe, da bi na kakršen koli način s prijaznostjo ali zaradi sprejetosti prodajali svojo dušo, smo lahko sočutni, saj tisto, kar recimo poslušamo, na nobenem nivoju na priliva soli na našo rano. In če bomo delovali iz srca, potem sploh ni nujno, da bomo prijazni in tolerantni, pač pa bomo lahko v določeni situaciji pošteno zaropotali po mizi, ker je to pač tistemu človeku v koristi, ker ga bo najbolj zbudilo.
Če to verjameš potem sama sebe omejuješ s svojo vero. Ali pa to izkoriščaš za izgovor da ti ni tega treba. Človek nikoli ne bo popoln a se zaradi tega ne sme odrekati pogumnim odločitvam.
Sočutje je enostavno stvar odločitve človeka. Ali bo sočuten ali pa bojo iz njega bruhnili vsi strahovi in frustracije ko bo treba reagirat.
Matr Ozzie, zatnje čase se tvojim postom vedno pogosteje čudim. – Vsakdanji primer: Nekdo nekaj od tebe hoče nekaj dobiti na onovi čustvenega izsiljevanja, ti pa imaš povsem drugačne načrte. Ampak potem onemu željo vseeno izpolniš. Če imaš sicer odprto srce, te to ne vrže iz tira, ampak dejstvo je, da si zatajil svoja hotenja.
v materialnem lajfu sila slabo funkcionira in igra žrtev. Zato je pogostokrat odločen pristop, ki marsikomu
ni všeč, več kot potreben.