Reply To: sociopatija

[Ceres]

O, super vesela sem za odprtje te teme.

Kolikor razumem sociopata naredijo okoliščine v otroštvu – vendar ne pomanjkanje ljubečega okolja (materina prisotnost) ki bi se kazala v manjvrednostnem občutku, ampak nasprotno – ponavadi razvijejo močan ego, močno samopodobo, dvomov vase sploh nimajo in to bolj kaže na odsotnost očeta oz. dejstvo, da oče ni postavil mej in posledic, ki izhajajo iz tega: pomanjkanje nadjaza, vesti. Sociopati so ponavadi čisto “normalni” ljudje, skoraj vsem pa je skupen patološki narcizem. Narcizem je tako ali tako v naši družbi že simptomatičen, ker je pač posledica permisivne vzgoje (v otroštvu ni močne avtoritete, ki bi postavila meje kaj je prav in kaj ni prav), njegova posledica pa je porast sociopatov in dejstva, da se več ne čuti, niti ne prevzema odgovornosti za svoja ravnanja. Zelo posplošeno bi lahko govorili o okrnjeni vlogi očeta v otroštvu – ki ne vzpostavi “moralne presoje”.

Enkrat sem v eni raziskavi prebrala nekaj, kar me je rahlo šokiralo in se je glasilo nekako takole: sociopatska prvina v karakterju je pogoj za uspeh v sedanji družbi. Ali drugače: vsak vodilni, vsak uspešen podjetnik, vsak uspešen posameznik je vsaj delno tudi sociopat.

V Transurfingu se Zeland dotakne ruskih tajkunov, in zaključi nekako tako, da tisti, ki je popolnoma prepričan, da mu nekaj pripada, deluje zelo usklajeno in nikakor reaktivno oz. drugače: njegova duša in njegov razum se strinjata, da mu pripada to in to ne glede na posledice oz. rečeno še drugače: iz svojega bazičnega jaza je prepričan v svoje ravnanje in tako sproži usklajenost notranje in zunanje namere in seveda želen rezultat. Vesolje tega ne kaznuje, nasprotno: nagradi.

No, in na tej točki imam dilemo: ali veljajo kozmični zakoni in kakšen kozmični zakon bi posegal v tako usklajenost vseh jazov v okviru posameznika?

Moje razmišljanje je, da posameznik nikoli ni samo posameznik, ampak je z enim delom povezan z vsem stvarstvom – stvarstvo pa želi ekspanzijo in dokler je posameznik (sociopat) usklajen z vibro stvarstva, si ne ustvarja karme. (ta misel se mi delno upira, ampak po tej logiki si mogoče Hitler, Stalin…. sploh niso nakopali karme kot mislimo ali kot pravi Osho: tudi Jezusa je nekdo moral izdati in nekdo moral pribiti na križ, da je izpolnil svojo vlogo). Če (ko) pa posameznik postane za stvarstvo kot rakava celica, ki se egoistično razrašča, pa ga bo stvarstvo izločilo in bo seveda podvržen karmičnim zakonom.

Lepo je če deliš