Reply To: samouresničitev

[Nataša]

Irena wrote:

Namen našega bivanja je samouresničitev.
Tega ne dosežemo preko videnj, črnih duhcev, belih duhcev, izven telesnih izkušenj, ne vem kakšne magije, itd………., čaranja, ali ne vem kaj že.
Tega ne dosežemo preko navezanosti, ampak preko opuščanja in če človek ni prizemljen, tega enostavno ne more izpeljati.

Delovanje iz srca, kar se tako poudarja, je možno samo preko zavedanja v sedanjem trenutku in ne preko ne vem kakšnih nivojev in moči, ki naj bi jih posedovali. Delovanje iz srca je nedelovanje.

Razumem, da se človeku marsikaj zgodi, ko hodi po tako imenovani “duhovni???” poti, vsem nam se je sigurno kaj “dogajalo???”. Meni so se vse mogoče reči, vendar je potrebno to preseči, opustiti, ne biti navezan na preteklost dogajanja.
Ta razna stanja uma, ker so samo stanja uma in nič več, ki nas zavajajo in nam preprečujejo, da bi se že enkrat zavedli in odstrnili zaveso, da bi spoznali, da vse že je, je potrebno prepoznati in opustiti.

Meni je ta Jernejev post blazno všeč, ker sem točno do tega prišla tudi sama. Tudi mene je eno obdobje rolalo po sceni, tako kot rola recimo Brezota in Moytso, ampak sem na srečo bila dovolj prisebna, da sem ugotovila, da mi te vrste dogajanj nikakor ne izboljšujejo kvalitete življenja, niti ne pripomorejo k temu, da bi postajala boljši in srečnejši človek. Pravzaprav sem postajala vedno bolj zmedena, zato sem kaj hitro izstopila iz tovrstne scene. Je pa res, da so tovrstna slepila zelo privlačna in jih um ne želi kar zlepa opustit. V bistvu se ne vso moč upira preklopu v nedogajanje in nedelovanje. Ampak jaz ne ne vem, če obstaja še večja radost kot je ta, ko si v stanju nedelovanja. Ne vem, kaj bi bilo lahko še več, razen da to stanje vedno bolj poglabljaš, in to je tudi po moje samouresničitev, o kateri govori Jernej.

Lepo je če deliš